Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
»Po 6. členu ustave in posebnem zakonu je Zdravljica (njena sedma kitica) besedilo himne Republike Slovenije. Melodija je povzeta iz istoimenske zborovske skladbe skladatelja Stanka Premrla (1880–1965). Skupščina Socialistične republike Slovenije je sprejela Zdravljico za himno SR Slovenije 27. septembra 1989.« (Wikipedija)
Prešernova Zdravljica je bila objavljena 1844, štiri leta pred revolucionarnim letom 1848, ko so narodi v večnacionalnih imperijih, na primer v Avstrijskem cesarstvu, zahtevali večjo avtonomijo ali celo lastno državo. Od tod tudi poimenovanje »pomlad narodov«. Nacionalna zavest se je v tem obdobju močno okrepila.
A pot do mednarodnega miru, ko bo »prepir iz svéta pregnan« in bomo z drugimi živeli kot sosedje, torej ne eni pomembnejši od drugih, temveč tako, da »ne vrag, le sosed bo mejak«, je bila še dolga.
Šele leta 1945, po strašni drugi svetovni vojni, je ta Prešernova vizija začela dobivati svojo uresničitev, zlasti z ustanovitvijo Združenih narodov in s sprejetjem njihove Ustanovne listine:
»MI, LJUDSTVA ZDRUŽENIH NARODOV, SMO, ODLOČENI obvarovati prihodnje rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v življenju naše generacije človeštvu prizadejala nepopisno trpljenje, potrditi vero v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost človeka ter enakopravnost moških in žensk ter velikih in malih narodov, ustvariti razmere, v katerih je mogoče ohranjati pravičnost in zagotavljati spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in drugih virov mednarodnega prava, spodbujati družbeni napredek in boljše življenjske razmere z več svobode
IN V TA NAMEN živeti strpno in mirno v sožitju in dobrih sosedskih odnosih, združiti svoje moči za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, …«
Prešernova Zdravljica bi tako lahko bila tudi himna Združenih narodov.
A po drugi svetovni vojni so številne države, zlasti najrazvitejše, znova stopile na staro pot. Na pot sebičnosti, prevlade, izkoriščanja šibkejših, vsiljevanja ideologij in vojn.
Zato si lahko danes, še posebej pred kulturnim praznikom, zaželimo, da se Prešernova vizija vendarle uresniči. Toda želja ni dovolj. Zanjo si moramo prizadevati vsak dan.
Tisti pa, ki netijo razdor med narodi in znotraj njih, ki ljudi delijo na dobre in slabe, na višje in nižje, ki preganjajo drugačne in drugače misleče, naj vsaj ob kulturnem prazniku utihnejo in dobro premislijo, kaj v resnici pomenijo verzi:
Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Vse dobro ob kulturnem prazniku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar