ponedeljek, 1. julij 2013

“Lažja” civilizacija

Deloma zaradi globoke družbeno-ekonomsko-ekološke krize, deloma pa zaradi sprememb, ki izhajajo iz novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (internet, mobilna tehnologija, spletna socialna omrežja), se prav zdaj odvija izjemno pomembna preobrazba ekonomskega in s tem celotnega družbenega sistema. Pred našimi očmi počasi nastaja tako imenovana lažja civilizacija, v kateri se bistveno spreminja naš odnos do materialnih dobrin.

Ne-lastništvo (disownership)

Nov koncept se imenuje “ne-lastništvo” oziroma angleško “disownership”, ki pomeni, da ljudje vse bolj zavračajo lastništvo nekaterih dobrin in iščejo alternativne načine, kako priti do njih. Lastništvo dobrin je povezano s številnimi stroški, kot so nakup, zavarovanje, vzdrževanje, hramba itd. Nekatere dobrine potrebujemo le občasno, morda le nekajkrat letno ali mesečno, stroški njihovega lastništva (in še prej nakupa) pa so pogosto izjemno visoki.

V svetu, deloma pa tudi pri nas, se porajajo nove družbeno-ekonomske oblike, ki ponujajo enostaven in ekonomičen dostop do dobrin. Avtomobili, kolesa, bivalni in drugi prostori, obdelovalna zemlja in vrtički, medijske vsebine, hišni pripomočki, orodja, so med stvarmi, ki jih je mogoče deliti oziroma do njih dostopati na različne načine: z delitvijo, najemom, izposojo, zamenjavo, odstopanjem, podaritvijo. Z novimi informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami je to zelo enostavno.

Uporabništvo

Danes smo kot družba še vedno “potopljeni” v potrošništvo, ki nakupovanje postavlja v središče ekonomskega sistema družbe. Celotna ekonomija je utemeljena na kupovanju. Podjetja ves svoj “uspeh” gradijo na prodaji večinoma novih izdelkov in storitev. Pozabili pa smo, da so dobrine (izdelki in storitve) zgolj sredstva za zadovoljevanje človekovih potreb, ne pa sredstvo za pridobivanje moči ali prestiža ali uspeha. Prihodnja ekonomija bo temeljila na uporabništvu, kar pomeni, da bomo ljudje uporabljali dobrine le takrat, ko jih bomo potrebovali. Zato ne bo nobene potrebe, da bomo vse, kar potrebujemo, kupili oziroma imeli v lasti.

Dostop-nost

Za mnoge dobrine, ki jih uporabljamo zgolj občasno, bo dovolj vedeti, da do njih lahko dostopamo, kadarkoli jih potrebujemo. To nam omogočajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije, s pomočjo katerih v vsakem trenutku lahko poiščemo dobrine, ki jih potrebujemo in si jih bodisi sposodimo, najamemo ali jih na kakšen drug način delimo z drugimi.

Poseben primer so ključne dobrine, ki omogočajo zadovoljevanje človekovih temeljnih potreb in tudi pravic (voda, hrana itd.). Tako imenovani tržni mehanizem ne more in ne sme “odločati”, kdo ima in kdo nima dostopa do vode, hrane in drugih ključnih dobrin. Ne moremo prepustiti, da trgi odločajo o življenju in smrti ljudi. To je nedopustno.

Vsaka država lahko vspostavi takšen sistem delitve dobrin, ki bo slehernemu prebivalcu omogočal (vsaj) zadovoljevanje njegovih temeljnih potreb.Prav tako lahko takšen sistem vzpostavimo na globalni ravni, ki bi omogočal delitev najpomembnejših dobrin med državami.

Medsebojna delitev

Krizo še vedno skušamo reševati s starimi in nič več učinkovitimi “zdravili” - s spodbujanjem potrošništva, z neprestano gospodarsko rastjo in s tekmovalnostjo (konkurenčnostjo). Mar ne bomo tako le še poslabšali okoljske krize in le še povečali razlik med ljudmi (in s tem zaostrili družbene krize).

Resnično je čas za velike spremembe in te se začnejo pri nas. Od temeljev navzgor začnimo graditi “lažjo” in bolj pravično civilizacijo, ki nikogar ne bo (za)pustila, da trpi zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin.

Čas je za “lažjo” civilizacijo, ki bo temeljila na medsebojni delitvi, na dostopnosti in uporabnosti dobrin.

Ni komentarjev: