152 bilijonov dolgov in delitev dobrin

Mednarodni denarni sklad je pred kratkim opozoril, da so skupni globalni dolgovi dosegli 152 bilijonov dolarjev. Ti dolgovi znašajo kar 225 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda (IMF urges governments to tackle record global debt of $152tn). Glede na trenutno globalno populacijo (World Population Clock), ki šteje več kot 7,4 milijarde ljudi, vsak Zemljan dolguje približno 20.500 dolarjev ali 18.300 evrov.

Koliko sploh je 152 bilijonov? To številko lahko zapišemo tudi takole: 152.000.000.000.000 ali 152.000 milijard. A kaj nam ta neverjetna številka pove? Predvsem to, da je z današnjim ekonomskim oziroma v ožjem smislu finančnim sistemom nekaj hudo narobe. In ravno tu je ključni probem; v osnovi bi moral biti finančni (denarni) sistem zgolj “pripomoček” za lažjo in pravičnejšo izmenjavo dobrin.

Kajti dobrine in njihova razporeditev (distribucija) so bistvo ekonomskega (pod)sistema družbe. Dobrine (tudi nematerialne dobrine oziroma storitve) nam služijo za prehrano, bivanje, za izobraževanje, zdravje, ogrevanje, za transport; skratka, da lahko sploh živimo, v širšem smislu pa kot družba živimo v blaginji.

Danes pa je finančni sistem postal “alfa in omega” ne samo ekonomskega sistema, temveč tudi globalne družbe kot celote. Finančni sistem je orodje moči v rokah zelo majhnih globalnih elit, ki preko njega upravljajo s politiko in ekonomijo, preko njiju pa s celotno družbo. Finančni sistem danes dobesedno odloča o življenju in smrti milijonov, če ne kar milijard, ljudi.

152 bilijona dolarjev dolgov je orodje za obvladovanje globalnega bogastva in ljudi. 152 bilijona dolarjev v resnici sploh ne obstaja, obstajajo pa hrana, voda, zdravila, stanovanja in druge dobrine, ki nam omogočajo preživetje in blaginjo. Globalni nadvladi finančnih mogočnikov se lahko upremo na enostaven način - z medsebojno delitvijo globalnih dobrin. Tega se elite najbolj bojijo. Če si dobrine neposredno delimo med seboj - med državami, v državah in v lokalnih skupnostih - potem finančni trgi, kot posredniki, sploh niso več potrebni ali pa samo še v manjši meri.


Slika: Economy of Sharing Helps Environment, Builds Community