Vojna vselej povzroča strašno trpljenje. Prinaša ogromno število ubitih, ranjenih in trajno pohabljenih, uničene domove in infrastrukturo, onesnaženo okolje, sovraštvo med ljudmi ter psihološke posledice, ki segajo daleč onkraj konca samih konfliktov. Nihče pravzaprav ne more natančno izračunati vseh neposrednih in posrednih stroškov ter posledic vojne. Tudi sedanji konflikt, ki sta ga nezakonito sprožila ZDA in Izrael proti Iranu, že povzroča družbene in ekonomske posledice, ki bodo kakor cunami pljusknile v vsak kotiček sveta.
Svetovni program za hrano že opozarja, da bi nadaljevanje vojne še dodatnih 45 milijonov ljudi pahnilo v lakoto. Stroški prevoza humanitarne pomoči so se že povečali za 18 %, motene pa so tudi dobavne poti za gorivo in gnojila, pri čemer skozi Hormuško ožino poteka približno četrtina svetovne oskrbe z gnojili. (Share the Worlds Resources)
Ta vojna ne bo povzročila le večje revščine, lakote in novih ekonomskih kriz, temveč lahko zlomi tudi ekonomski sistem, kakršnega poznamo. Podražitve goriv in vrste na bencinskih črpalkah so le prve lastovke. Draži se že tudi proizvodnja hrane, čeprav se to ta hip na trgovskih policah še ne odraža.
Nespametni Trump, ki edini še lahko ustavi to vojno, vidi le interese ZDA, države, ki je od teh konfliktov vselej varno oddaljena. Vendar je vsak dan vojne korak bliže zlomu globalne ekonomije. Ljudje se lahko jezijo na naftne družbe, na vlado ali na kogar koli drugega, vendar je glavni krivec ameriški predsednik Trump, ki je pod vplivom mračnega Netanjahuja sprožil vojno in pri njej trmasto vztraja, čeprav v njej ni zmagovalca in ga tudi ne bo.
Poražen bo ekonomski sistem. Toda kaj to v resnici pomeni? Revščino, lakoto, dolge vrste na bencinskih črpalkah in v trgovinah, družbene nemire, migracije in še marsikaj drugega. Zveni mračno. In tudi je mračno.
Kdor misli, da bo mogoče obstoječi ekonomski sistem ponovno »sestaviti«, se moti. Morda je to ta hip še mogoče. Toda z vsakim nadaljnjim dnem vojne bo to težje. Sistem je namreč tako globalno prepleten, da vojna učinkuje povsod: že zdaj povzroča motnje in zastoje, razbija dobavne verige, prekinja turistične in poslovne poti ter uničuje delovna mesta.
Če bomo želeli znova vzpostaviti globalno stabilnost in preprečiti nadaljnji razkroj, bomo morali začeti povsem drugače, na novih temeljih. Na temeljih sodelovanja in medsebojne delitve dobrin. To je ekonomija delitve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar