Kriza nastopi, ko nekaj delamo narobe ali, ko stari sistem ne ustreza več novim okoliščinam. Zato moramo takrat narediti spremembe ali pa se bo stanje še poslabšalo. Tudi bolezen od nas pogosto »zahteva«, da nekaj spremenimo: se odpovemo kajenju, drogam, hrani s preveč sladkorja ali maščob in hkrati spremenimo življenjske navade in vzorce (na primer več gibanja, manj napetosti).
Danes nas veliko stvari opozarja na ne-ustreznost današnjega načina življenja in institucij, ki takšen način življenja podpirajo. Lakota in revščina, brezposelnost, družbeni konflikti, ekstremni vremenski pojavi niso naravne danosti, pač pa so posledice našega načina življenja, naših dejanj in institucij, ki smo jih ustvarili, še posebej ekonomskih.
Čeprav morda zveni malce obrabljeno, pa je zdajšnja kriza vendarle tudi priložnost. Priložnost, da se odpovemo »zasvojenosti« z gospodarsko rastjo, z dobički in s pretirano potrošnjo; priložnost, da zmanjšamo neverjeten vpliv finančnega sistema na vse aspekte človeškega življenja; priložnost, da prenehamo s popolno podreditvijo naravnih sistemov človeškim »potrebam«.
Čeprav se zavedamo, da so spremembe neizbežne, se del ljudi vztrajno oklepa starega. To so predvsem tisti, ki jim obstoječa ureditev prinaša največje koristi – v obliki bogastva, moči, položajev in različnih privilegijev. Ker imajo v rokah veliko denarja, moči in vpliva, jim dokaj uspešno uspeva ohranjati nespremenjeno stanje – status quo.
Naša prihodnost je odvisna od naših zdajšnjih odločitev. Če ničesar ne spremenimo, dejansko nazadujemo. Zdajšnji ekonomski sistem, ki temelji na logiki neprestane gospodarske rasti in potrošnje, vseskozi poslabšuje stanje v družbi in v okolju; kar v nedogled preprosto ne gre.
Zato je odločitev za spremembe nujna: za spremembe v smeri razvoja ekonomskega sistema, ki bo deloval v okviru omejitev, ki nam jih »postavlja« planetarno okolje in v smeri večje pravičnosti pri delitvi skupnih planetarnih dobrin. Druge poti preprosto ni.
1 komentar:
Zasvojenost z gospdoarsko rastjo? Kvalitativna gospodarska rast je in MORA BITI vedno cilj un ni zasvojenost, Rast je sam NAMEN inkarnacije in s to rastjo nastaja s trzno izmanjavo tudi gospodarska rast. Drugo stvar je skodljiva rast, to bi razdelil na dve kategoriji, na rast, ki je posledica lazne progagande, ki ustvarja lazne potrebe in rast, ki premocno posega v naravo in naravno ravnotetje.
Financni sistem je nujno potrebno in ucinkovito sredstvo izmenjave, Denar je namrec nic drugega kot prenosljiva obljuba neke vrednosti. In dokler altruizem ne bo tako narastel, da bo vsak dobil kar potrebuje ne da bi vprasal, saj bo dovolj tistih, ki dajajo, do tedaj bo potrebno delati z obljubami, torej z denarjem, v karsnikoli obliki ze.
Financni sistem je sistem izmenjave in je torej nujno potreben in kot tak mora imeti izjemen vpliv. Ne gre torej za to, da financni sistem ne bi smel imeti velikega vpliva, AMPAK za to da ta vpliv ne bi smel biti negativen, se poosebej ne tako nepopisno negativen kot je. SEDANJI sistem je temelji na NEENAKOPRAVNOSTI na apriorni priviligiranosti finančnikov, ti so tako postavljeni nad vlado in tako izven vpliva ljudi. Gre za to da vlade deloma ne razumejo sistema, deloma pa jim ni mar.
Objavite komentar