Rog
Ljubljana je lepo mesto, temu ni mogoče oporekati. A vendarle se pospešeno komercializira. Vse manj je resnično svobodnih prostorov, vse več je komercialnih površin, kjer se odvijajo takšne ali drugačne plačljive oziroma komercialne aktivnosti. Področje tovarne Rog se tem procesom upira. Rog je oaza svobodnega ustvarjanja, kreativnosti, medsebojne delitve, druženja. Cilj teh dejavnosti ni niti zaslužek niti slava ali uspeh, temveč veselje do izražanja in do življenja samega.
Brexit
Kampanja za izstop Velike Britanije iz Evropske unije je izraz upora proti komercializaciji na mnogo širši ravni. Kdo danes najbolj svari pred izstopom Velike Britanije? Globalni finančni trgi. Zakaj? Ker je proces združevanja Evrope v prvi vrsti proces komercializacije Evrope. Ne rečemo, da je združevanje Evrope slabo samo po sebi, prineslo je mnogo pozitivnih strani (mir, večja svoboda gibanja itd.), a tudi mnogo slabega.
Evropsko politiko samo na videz vodi Evropska komisija in še bolj na videz Evropski parlament. Evropsko politiko določa Evropska centralna banka v imenu globalnih finančnih trgov, ki ne želijo imeti suverenih držav, temveč brezpravne teritorije, ki ponujajo poceni blago - v obliki ljudi (delovne sile) in naravnih virov.
Vse, prav vse se danes pospešeno spreminja v komercialno blago, koristi od tega pa ima le peščica najbogatejših. Zakaj je danes lačnih skorajda milijardo ljudi? Ker je premalo hrane? Ne, ker je hrana tržno blago s katerim špekulirajo globalni finančni trgi. Njim hrana in druge dobrine pomenijo le žetone v globalnem finančnem kazinoju, ki mu rečejo “svobodni trg”.
Britanci zdaj ogrožajo ta velikanski “svobodni trg”, kjer se uničuje identiteta evropskih narodov. Zato zdaj finančni mogotci in politiki, ki jim zvesto služijo, Britancem grozijo s peklom. V resnici Evrope ne uničujejo Britanci, temveč Evropska centralna banka in finančne institucije, ki delujejo v njeni senci. “Svobodni trg” nima ničesar skupnega s svobodo, temveč prej pomeni njeno nasprotje.
Evrope ne vodijo demokratične institucije, temveč “sivi možje”, ki jih nikoli ni nihče izvolil, nikoli jim nihče ni podelil mandata, da odločajo o usodi milijonov ljudi in okolja. Kako so gospodarji Evrope “rešili” begunsko krizo? S trgovino? Turčiji so dali nekaj denarja (za finančne trge nekaj drobiža) in tako prodali usodo tisočih in tisočih obupanih ljudi, ki bežijo iz pekla vojne. So pač le trgovci, drugega niti ne znajo.
Britanci želijo izstopiti iz teh procesov, a proti sebi imajo izjemno silo, vprašanje je, če bodo zmogli sami. Rogovci niso tako velikega “formata”, a tudi oni se upirajo mnogo večji sili, ki jo ne razumejo niti ljubljanski oblastniki sami. Vsi drugi pa le nemočno in tudi brezbrižno opazujemo te procese, čeprav le vsi skupaj tvorimo edino silo - angažirano svetovno javnost -, ki se lahko uspešno upre uničevalnim silam komercializacije.
Slika: Les Echos.fr
Ni komentarjev:
Objavite komentar