Ali je med dogajanjem na borzah in revščino ter lakoto kakršna koli povezava? Na prvi pogled se morda zdi, da ne. Na borzah ljudje investirajo denar, lakota pa izhaja iz pomanjkanja osnovnih dobrin, še zlasti hrane. Pa vendar odgovor ni tako preprost.
Kaj so pravzaprav borze? Borze so v osnovi nekakšne velikanske tržnice. Vendar posamezniki, banke, podjetja in druge institucije na borzah ne kupujejo in prodajajo realnih dobrin, temveč vrednostne papirje, obveznice, denarne valute, terminske pogodbe (za blago), izvedene finančne instrumente, kriptovalute in še kaj. Vendar se velika večina borznih poslov s temi "finančnimi dobrinami" odvija v špekulativne namene.
Kaj to pomeni? Preprosto gre za posle, ki so namenjeni izključno služenju "denarja z denarjem". Borze so pravzaprav velikanska podjetja, kjer se iz denarja ustvarja še več denarja. Dejansko gre – z ekonomskega in družbenega vidika – za nekaj povsem nepotrebnega in nekoristnega. Delovanje borz ima velike negativne posledice za tako imenovano realno ekonomijo (podjetja, posamezniki, kmetje, trgovine itd., ki proizvajajo dobrine za preživetje in blaginjo ljudi) in s tem za družbo kot celoto.
Če želite na borzi kupiti obveznice, delnice ali katere koli druge "produkte", ki smo jih prej omenili, potrebujete denar. Kupite na primer delnico za 100 € in jo čez čas prodate za 110 €. Zaslužili ste 10 €. Vendar od kod teh 10 €? So nastali iz nič? Ne. Tako kot v vseh zaslužkarskih verigah in piramidnih shemah teh 10 € izhaja iz denarja, ki ga je nekdo drug vložil na borzo. In dokler je pritok denarja velik in stalen, se zaslužki povečujejo. Večina ljudi se veseli, ker jim premoženje vsaj navidezno raste.
Trenutno smo v obdobju tako imenovanega napihovanja borznih balonov. To pomeni, da hitra rast borznih indeksov privablja vse več in več ljudi, s tem pa na borze priteka vse več denarja. Profesionalni špekulanti so že začeli prodajati visoko vrednotene vrednostne papirje. Torej papirje prodajajo in jih "spreminjajo nazaj" v denar. Ko bodo borze začele padati, bodo običajni ljudje, ki so slepo verjeli v neskončno rast, izgubili večino vrednosti svojih "naložb". Tako se denar steka v žepe najbogatejših.
Dejansko se to dogaja ves čas, saj profesionalni špekulanti neprestano prodajajo in kupujejo vrednostne papirje ter "pobirajo smetano" razlik v nihajočih vrednostih borznih inštrumentov. Takšna je pač narava špekulacij. Žalostno pa je, da naivni posamezniki zaradi obetov lahkega zaslužka svoja denarna sredstva sploh vlagajo v te velike globalne kazinoje, kar borze v resnici so. Vrednostni papirji so le žetoni v velikih globalnih igralnicah, ki koristijo le najbogatejšim.
Denar, ki se steka na borze, je nekoristen za ekonomski sistem; večina borznih transakcij je tudi neobdavčenih. Lanski podatki, ki so zdaj verjetno že zastareli, kažejo, da je skupna vrednost globalnih delniških trgov 109 bilijonov dolarjev oziroma 109.000 milijard dolarjev. Ves ta denar je povsem nekoristen, razen za najbogatejše seveda. Ker tako veliko ljudi in podjetij vlaga tako veliko denarja v borze, ga začne primanjkovati v realni ekonomiji. In na koncu ga popolnoma zmanjka za najrevnejše.
Zato tako veliko ljudi živi v skrajni revščini in pomanjkanju, mnogi tudi stradajo. Špekuliranje na borzah posredno povzroča skrajno revščino in lakoto. Hrane in drugih dobrin je dovolj za vse, vendar denarja ni za najrevnejše. Ni denarja, ni služb, ni hrane, ni zdravil - začaran krog strašne revščine, ki pesti stotine milijonov Zemljanov. Borzno špekuliranje je ne samo ekonomsko škodljivo, temveč tudi moralno zavrženo dejanje.
Glede na neverjetne rasti borznih trgov v zadnjih nekaj mesecih obstaja velika verjetnost, da se bodo globalne borze kmalu "sesedle" in marsikoga pokopale pod seboj. Svet bi bil brez teh špekulativnih kazinojev mnogo boljši in prijaznejši.
Morda bi namesto špekuliranja in obetov lahkega zaslužka raje začeli razmišljati o pravičnejši delitvi globalnih dobrin in tako pomagali stotinam milijonov ljudi, ki dobesedno živijo iz rok v usta, ali pa nimajo niti pesti riža, da bi nahranili sebe in svoje otroke.
Glede na neverjetne rasti borznih trgov v zadnjih nekaj mesecih obstaja velika verjetnost, da se bodo globalne borze kmalu "sesedle" in marsikoga pokopale pod seboj. Svet bi bil brez teh špekulativnih kazinojev mnogo boljši in prijaznejši.
Morda bi namesto špekuliranja in obetov lahkega zaslužka raje začeli razmišljati o pravičnejši delitvi globalnih dobrin in tako pomagali stotinam milijonov ljudi, ki dobesedno živijo iz rok v usta, ali pa nimajo niti pesti riža, da bi nahranili sebe in svoje otroke.
Če sami nimamo toliko vesti in sočutja, da bi ustvarili pravičnejši svet, nas bo morda streznil bližajoči se borzni zlom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar