Ekonomija

Ekonomija predstavlja ključno družbeno področje, ki skupaj s politiko tvori dva temeljna stebra vsake družbene skupnosti. Medtem ko je vloga politike vodenje in upravljanje družbene skupnosti, pa je osnovna naloga ekonomije zagotoviti materialno podlago za njeno delovanje.

Politika vodi in upravlja raznolika družbena področja ter dejavnosti, ki jih povezuje v smiselno celoto – delujočo družbeno skupnost. Temeljna naloga politike je zagotoviti nemoteno delovanje katere koli družbene skupnosti – lokalne skupnosti, države ali zveze držav. Ekonomija je sicer eno od družbenih področij, a nosi posebno odgovornost, saj mora zagotoviti dobrine in sredstva, ki omogočajo preživetje posameznikov ter delovanje celotne skupnosti.

Politiko bi lahko opisali kot vidik volje in namena v družbi, za ekonomijo pa, da predstavlja njen materialni vidik oziroma materialno podlago za delovanje družbene skupnosti. Zakon ekonomije dejansko predstavlja zakon bivanja v materialnem okolju, ki se nanaša na to, kako izkoristiti dobrine, ki so nam na voljo, za preživetje in kakovostno življenje, kar lahko poimenujemo blaginja.

Zakon ekonomije si delimo z vsemi drugimi živimi bitji, ki se v prizadevanjih po preživetju obnašajo sebično in tekmovalno, kar imenujemo "boj za obstanek" ali "preživetje najsposobnejših". Zato mnogi ekonomisti in politiki tudi ekonomske odnose opredeljujejo kot boj za preživetje na trgu, kjer podjetja, države in posamezniki neusmiljeno tekmujejo, čemur pravijo konkurenčnost.

Na trgu preživijo le najmočnejši in najsposobnejši. Resda smo tako ustvarili uspešen ekonomski sistem, ko gre za produkcijo dobrin, a izjemno neuspešen, ko gre za njihovo porazdelitev, pa tudi ko gre za okolje. Lakota in skrajna revščina zato nista posledica pomanjkanja dobrin, temveč izrazito nepravične delitve globalnih virov in dobrin, kar lahko označimo tudi kot pomanjkanje sočutja do drugih ljudi.

Sklicevanje na naravo, kjer vlada "boj za obstanek", pa nima realne osnove. Že Charles Darwin, ki je utemeljil teorijo evolucije, je namreč leta 1871 v knjigi The Descent of Man (Izvor človeka) zapisal, da "tiste skupnosti, ki vključujejo največje število najbolj sočutnih članov najbolje uspevajo in ustvarijo največje število potomcev."

Zato verjetno ni naključje, da je beseda ekonomija, ki so jo opredelili Stari Grki, tesno povezana z družino oziroma skupnostjo. Beseda ekonomija (oikonomia) je sestavljanka iz besed oikos in nomos. Oikos pomeni dom in družino, prav tako pa tudi družinsko premoženje oziroma dobrine, ki so družini na voljo za preživetje in blaginjo. Nomos pomeni zakon, v ekonomskem smislu pa tudi upravljanje z naravnimi viri in dobrinami[1] za dobro družine. V širšem smislu oikos razumemo tudi kot "večji" dom (lokalno skupnost, državo in nenazadnje celoten planet) ter "večjo" družino – vse člane neke skupnosti, na primer državljane in v končni fazi celotno človeštvo.

Ekonomijo potemtakem lahko opredelimo kot dejavnost upravljanja z naravnimi viri, dobrinami in okoljem za blaginjo celotne družine oziroma družbene skupnosti – pa naj gre za gospodinjstvo, lokalno skupnost, državo ali globalno skupnost.

Če je ekonomija v resnici namenjena preživetju posameznikov in blaginji skupnosti, potem mora biti sočutna in ljubeča. Če je v samem jedru besede ekonomija družina (v ekonomskem smislu bi bil bolj primeren izraz gospodinjstvo[2]), potem moramo razmisliti, kakšni so ekonomski odnosi v družini? Tekmovalni, konkurenčni, neusmiljeni, "boj za preživetje", "vsak naj poskrbi zase" – kot mnogi razumejo sodobno ekonomijo? Ne.

V družinah si delimo dobrine, poskrbimo za potrebe in blaginjo vseh članov, sodelujemo, smo sočutni in ljubeči tudi v ekonomskem smislu. Si lahko predstavljate, da bi starši zase kopičili dobrine, otrokom pa bi morda namenili le drobtinice ali pa še to ne?

Če se nam zdi povsem naravno, da v materialnem oziroma v ekonomskem smislu poskrbimo prav za vse člane družine, zakaj potem tega ne naredimo tudi v okviru naše širše družine, kar človeštvo nedvomno je. Smo ena vrsta. Ena velika družina. Eno človeštvo.

Ekonomija delitve, v okviru katere si delimo globalne dobrine za dobro celotnega človeštva, je potemtakem najbolj naraven ekonomski družbeni sistem. Ekonomija delitve je sočutna in ljubeča.



Opombe:

[1] Naravne vire razumemo kot snovi v naravi (npr. voda, gozdovi, nafta, plin, zemlja, rastline), medtem ko so dobrine naravni viri v obliki, ki jih človek lahko uporablja za zadovoljevanje svojih potreb, torej kot nekaj dobrega. Dobrine so lahko izdelki (npr. hrana, oblačila, zdravila) ali storitve, kot so transport, prodaja, zdravstveno varstvo itd. Temeljna naloga ekonomije je iz naravnih virov ustvariti dobrine, ki jih človek lahko uporablja za zadovoljevanje svojih potreb.

[2] "Gospodinjstvo je enota družbe, sestavljena iz dveh ali več oseb, ki živijo v istem bivališču. Lahko gre za družino ali drugo obliko skupine ljudi." (Wikipedija: Gospodinjstvo. https://sl.wikipedia.org/wiki/Gospodinjstvo).