Ekonomija delitve je nekaj, kar dobro poznamo, a hkrati predstavlja nekaj zelo novega. V družinah in manjših skupnostih je medsebojna delitev temelj naših ekonomskih odnosov. Morda se komu zdi nenavadno, da v okviru družin govorimo o ekonomskih odnosih. Vendar je ekonomsko področje temelj vsake skupnosti, saj je povezano z našim preživetjem in blaginjo, za kar potrebujemo dobrine. Celo sama beseda ekonomija ima v svojem izvornem pomenu družino in dom (starogrška beseda »oikos«).
Tudi v širših družbenih skupnostih, kot so lokalne skupnosti ali država, nam je ekonomija delitve dobro poznana. Morda je ne prepoznamo pod tem imenom, vendar kaj drugega je davčni sistem kot delitev nacionalnega bogastva med državljane? Del svojega premoženja damo v skupno vrečo (državno blagajno), iz katere dobimo marsikaj, kar potrebujemo (izobraževanje, socialno in zdravstveno varstvo, infrastrukturo itd.). V enem obdobju življenja dajemo več, v drugem pa več prejemamo.
Dajemo in prejemamo v skladu s svojimi zmožnostmi in potrebami – to je ključnega pomena za trdne in povezane družbene skupnosti. Temu lahko rečemo socialna država, družba blaginje ali ekonomija delitve.
Na mednarodni ravni pa o ekonomiji delitve skorajda ne moremo govoriti. Tam prevladujeta sebičnost, kar politiki imenujejo nacionalni interes, in pohlep. Pohlep po dobrinah sproža tekmovalnost oziroma konkurenčnost, ki ji lahko rečemo kar vojna za dobrine. Močnejše in razvitejše države si prisvajajo dobrine revnejših in šibkejših, kar povzroča veliko ekonomsko neenakost. Nekoč so močne države to počele z osvajanjem, prisvajanjem in izkoriščanjem novih ozemelj ter tamkajšnjega prebivalstva. Danes to počnejo z ekonomskimi sredstvi, kjer so korporacije zamenjale armade; če pa ne gre »zlepa,« jim vojska še vedno priskoči »na pomoč.«
Obsežna lakota, revščina, nepotrebne bolezni in smrti, nezaželene migracije, družbeni konflikti in celo vojne so posledica ekonomske neenakosti, ki je rezultat boja za dobrine. V tem neizprosnem boju je žrtev tudi okolje, s tem pa celotno človeštvo. Našteli smo nič manj kot ključne probleme človeštva.
Ekonomija delitve na globalni ravni je zato bistvenega pomena, če želimo rešiti ključne probleme današnjega sveta. Z ekonomijo delitve lahko vsakomur na Zemlji omogočimo zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb, kar je temelj blaginje človeštva. To pa lahko dosežemo le skupaj, s sodelovanjem v okviru mednarodne skupnosti.
Vendar moramo tudi sami sprejeti dejstvo, da je delitev dobrin v okviru celotne človeške skupnosti nujna, če želimo prihodnost zase in za svoje zanamce – prihodnost, kjer bomo vsi skupaj živeli v miru in blaginji. Navkljub naši raznolikosti, ki predstavlja del skupnega bogastva, moramo ponotranjiti dejstvo, da živimo na enem planetu, ki je naš skupni dom, in pripadamo eni družini – človeštvu. Vsakdo ima pravico do življenja, ki pa je pogojena z zmožnostjo zadovoljevanja osnovnih potreb.
Kaj je torej bistvo ekonomije delitve?
Ekonomija delitve je vselej povezana z zadovoljevanjem osnovnih potreb vseh ljudi in blaginjo človeštva, ki pa ni mogoča brez zdravega okolja. Če so cilji drugačni (npr. dobiček, kopičenje bogastva), potem to ni ekonomija delitve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar