Ko razmišljamo o prevladujoči miselnosti, ki danes najbolj vpliva na ekonomsko področje in posredno tudi na vsa druga področja, moramo izpostaviti komercializacijo, ki izvira iz trgovske dejavnosti.
Trgovanje z blagom – latinska beseda »commercium« je skovanka iz latinskih besed »con« (z) in »merx« (blago) – se je razvijalo vzporedno z rastjo večjih družbenih skupnosti in je z nami že tisočletja. Z razvojem trgovanja se je razvijal tudi denar, ki je olajšal menjavo dobrin. Trgovci so potovali med različnimi kraji in trgovali z blagom ali pa so to počeli na določenih mestih, kot so tržnice. Iz tega se je razvila sodobna trgovina.
Danes je trgovanje preseglo okvire običajne trgovinske dejavnosti in postalo način razmišljanja in delovanja ne samo na ekonomskem področju, temveč v družbi kot celoti – temu rečemo komercializacija.
Blago niso več samo predmeti, ki jih kupujemo v trgovinah, ali storitve, ki jih plačujemo izvajalcem storitev (frizerji, serviserji, gostinci itd.), temveč vse, kar si lahko zamislimo. Vsaka dobrina (naravni in družbeni viri, izdelki in storitve) ter celo človek in vse njegove dejavnosti so postali tržno blago in s tem predmet trgovanja z namenom ustvarjanja dobička.
Trgovci so seveda vedno delali za svoj zaslužek, vendar danes govorimo o maksimiziranju dobička. Maksimiziranje dobička, torej doseganje čim višjega dobička oziroma stalna rast dobičkov, kar merimo z gospodarsko rastjo, je temeljna maksima (vodilno načelo) današnjega ekonomskega sistema. Ne gre več za delo z namenom zaslužiti, da bi dobro živeli, temveč za ustvarjanje presežne vrednosti – dobička. Ustvarjanje bogastva zaradi bogastva samega. Pri tem pa na plano pridejo najnižje človekove lastnosti: sebičnost, pohlep, brutalnost in tekmovalnost.
S komercializacijo je trgovska miselnost posegla na vsa družbena področja in jih »okužila« z ustvarjanjem dobičkov, tekmovalnostjo, sebičnostjo in pohlepom. Hrana, voda, zdravila, zdravstvena oskrba, izobraževanje, skrb za starostnike, znanje človeštva, umetnost, šport, okolje, živa bitja, duhovnost, politika – vse to in še več je podvrženo komercializaciji. Tega se niti ne zavedamo več, saj se nam vse to zdi normalno. Pa ni.
Se nam res zdi normalno, da skoraj 800 milijonov ljudi strada, čeprav je hrane v svetu dovolj? Velike korporacije z njo kujejo visoke dobičke; s hrano se špekulira na borzah; televizijski šovi so posvečeni tekmovanjem v pripravi hrane; vrhunskim kuharjem podeljujejo zvezdice, da lahko služijo stotine evrov za prestižne jedi. Mar ni to perverzno in obsceno, če hkrati stotine milijonov ljudi ne ve, kdaj si bodo lahko privoščili naslednji skromni obrok? Lakota povzroča neizmerno trpljenje. Če ni denarja, ni hrane – temu rečemo ekonomska realnost, v resnici pa je to skrajno nečloveško in kruto. To je komercializacija hrane.
Se nam zdi normalno, da štiri in pol milijarde ljudi nima dostopa do zdravstvene oskrbe? Običajne bolezni in poškodbe, ki bi jih lahko pozdravili z obiskom zdravnika ali preprostim zdravilom, za polovico Zemljanov predstavljajo veliko tveganje, nepotrebno trpljenje in celo smrt, še posebej pri otrocih.
Pa stanovanja? Z njimi se na veliko trguje in špekulira, oddajajo se po oderuških cenah, medtem ko mladi nimajo kam iti. Ne morejo se osamosvojiti niti si ustvariti družine. Temu rečemo stanovanjski trg, v resnici pa gre za pohlep in sebičnost. Tako deluje komercializacija.
Komercializacija spodbuja tekmovalnost, pohlep in sebičnost, hkrati pa tudi naše samozadovoljstvo in brezbrižnost. Sebe in svoje potrebe ter želje postavljamo v središče, za druge in njihove potrebe pa nam ni kaj dosti mar. Postali smo neobčutljivi za trpljenje in probleme drugih ljudi. Komercializacija je prežela vsa družbena področja ter način našega razmišljanja in odnosa do sveta.
Komercializacija je nevarna miselnost, ki je »okužila« vsa družbena področja, medčloveške odnose in naš pogled na svet. Povzroča neenakost in nas odtujuje drug od drugega. Temelji na tekmovanju, sebičnosti, pohlepu, samozadovoljstvu in brezbrižnosti, s čimer uničuje temeljna »veziva« sleherne družbene skupnosti – sodelovanje, solidarnost, sočutje in medsebojno delitev dobrin.
Ni komentarjev:
Objavite komentar