Ko bomo sprejeli načelo medsebojne delitve dobrin, bo prva naloga mednarodne skupnosti zagotoviti vsem ljudem hrano, pitno vodo, ustrezna bivališča in zdravstveno oskrbo ter otrokom izobraževanje vsaj na osnovni stopnji. V tej začetni fazi bo najpomembnejše rešiti življenja milijonov ljudi, ki trpijo pomanjkanje življenjsko pomembnih dobrin.
Ta prva faza ekonomije delitve, ki na praktični ravni izraža načelo medsebojne delitve dobrin, bo podobna današnjim dejavnostim dobrodelnih organizacij, ki pomoč zagotavljajo milijonom ljudi po svetu. Vendar dobrodelne organizacije same nikoli ne morejo odpraviti revščine in lakote, saj so odvisne od donacij, ki so bistveno premajhne in prihajajo neredno. Njihove aktivnosti morajo podpreti tudi države, vključno s svojimi vojaškimi silami, ki imajo velike transportne, logistične in varnostne zmogljivosti.
Najbolj znan primer obsežne državne pomoči je Marshallov načrt, s katerim so po 2. svetovni vojni Američani pomagali razrušeni Evropi, da si je hitro opomogla. ZDA so celotni evropski regiji pomagale s 13 milijardami ameriških dolarjev (približno 140 milijard dolarjev oziroma 130 milijard evrov, preračunano na leto 2024), predvsem v obliki hrane, opreme in drugih izdelkov, potrebnih za okrevanje porušene in izčrpane Evrope.
Brez te pomoči bi Evropa še leta životarila in morda bi se zapletla v nove konflikte. Blaginja ljudi je vselej osnova za mir. Marshallov načrt še danes velja za primer, kako je mogoče v kratkem času pomagati številnim ljudem in jim omogočiti, da se rešijo pred hudim pomanjkanjem ter postopno sami poskrbijo za svojo blaginjo.
Revščina v svetu je danes tako obsežna, da so sicer velikanska prizadevanja največjih dobrodelnih organizacij, kot so Svetovni program za hrano (WFP), Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC), UNICEF, Save the Children, Zdravniki brez meja in Care International, še vedno le kaplja v morje revščine.
Čeprav je naš planet gosto naseljen, je danes dovolj dobrin za zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi. Bremenijo nas številni problemi – okoljski, ekonomski, politični, neželene migracije itd. – vendar ne vidimo preproste resnice, da večina teh problemov izhaja iz skrajne revščine, lakote in pomanjkanja, ki danes pestijo ne le milijone, temveč milijarde ljudi. Ustvarili smo skrajno neenako družbo, zdaj pa je čas, da ustvarimo pravičen svet, kjer bo imel vsakdo pogoje za človeka vredno življenje.
Samo skupna prizadevanja držav in mednarodne skupnosti, dobrodelnih organizacij, javnosti ter, upajmo, tudi velikih podjetij, ki razpolagajo z obsežnimi sredstvi, lahko hitro in trajno rešijo lakoto, revščino in splošno pomanjkanje. Za to potrebujemo zavedanje, da je to prvi in ključni korak k življenju v medsebojnem zaupanju, brez strahu pred drugimi. To je prvi pogoj za mir. Šele takrat bomo lahko vzpostavili trajnejše oblike medsebojne delitve dobrin ter se povsod in celovito posvetili problematiki okolja, podnebja in drugih nakopičenih, vendar rešljivih težav človeštva.
Besede Georgea Marshalla: Poziv k sočutju in prizadevanju za mir
Spomnimo se besed ameriškega državnega sekretarja, generala Georgea Marshalla, ki jih je izrekel v svojem znamenitem govoru na Harvardu 5. junija 1947, ob začetku izvajanja tako imenovanega Marshallovega načrta:
»Razmere v svetu so zelo resne. To mora biti jasno vsem razumnim ljudem. Ena od težav je, da je problem tako zelo zapleten, da je zaradi množice dejstev, ki jih javnosti predstavljata tisk in radio, človeku na ulici izredno težko jasno oceniti razmere. Poleg tega so prebivalci te države oddaljeni od prizadetih območij na Zemlji, zato težko razumejo stisko in posledične odzive trpečih ljudstev ter vpliv teh odzivov na njihove vlade v povezavi z našimi prizadevanji za spodbujanje miru v svetu.«
Te besede nas opominjajo, da moramo biti sočutni do trpečih ljudi v oddaljenih predelih sveta, jim pomagati in si tako prizadevati za mir. George Marshall je za svoja prizadevanja leta 1953 prejel Nobelovo nagrado za mir, kar ni nepomembno.
Aktualni podatki o globalni prehranski in zdravstveni situaciji
Število lačnih ljudi: Po poročilu Združenih narodov iz leta 2023 je med 691 in 783 milijonov ljudi po svetu lačnih. To število se je povečalo zaradi pandemije COVID-19, podnebnih sprememb in konfliktov, vključno z vojno v Ukrajini. (UN News, UN News)
Nezanesljiv dostop do hrane: Poleg lačnih ima 29,6 % svetovne populacije (približno 2,4 milijarde ljudi) nezanesljiv dostop do hrane, kar pomeni, da ne morejo stalno dostopati do dovolj hrane. Med temi ljudmi jih približno 900 milijonov trpi za hudo prehransko negotovostjo. Prav tako si več kot 3,1 milijarde ljudi ne more privoščiti zdrave prehrane. (UN News, UN News)
Pridelava hrane: Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) svetovna pridelava hrane dosega dovolj za prehranitev svetovnega prebivalstva. Po nekaterih ocenah bi z današnjo količino hrane lahko prehranili 10 milijard ljudi, skupaj pa na planetu živi 8 milijard ljudi. FAO ocenjuje, da bo svetovna proizvodnja žit za leto 2024 približno 890 milijonov ton. (UN Press, FAOHome, FAOHome , FAOHome)
Dostop do osnovnih zdravstvenih storitev: Trenutno več kot polovica svetovnega prebivalstva nima dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Svetovne banke je približno 4,5 milijarde ljudi brez ustreznega zdravstvenega varstva, pri čemer se okoli 2 milijardi ljudi sooča z resnimi finančnimi težavami zaradi plačevanja zdravstvenih storitev iz lastnega žepa. (UN News)
Dostop do varne pitne vode: Približno 2,2 milijarde ljudi na svetu nima dostopa do varne pitne vode, kar vodi do številnih zdravstvenih težav in povečuje tveganje za širjenje bolezni, povezanih z onesnaženo vodo. (UN Press)
Ni komentarjev:
Objavite komentar