Že v kratkem se v slovenskem parlamentu pričakuje odločanje o novem intervencijskem zakonu za razvoj Slovenije. Če nekoliko poenostavimo, gre za zakon, ki naj bi razbremenil prebivalce Slovenije in s tem pospešil gospodarski razvoj. Vendar ne gre le za ta zakon, temveč za širše prepričanje, da so davčna bremena v Sloveniji previsoka in da ovirajo nadaljnji razvoj države.
Po najnovejših primerljivih podatkih evropskih institucij Slovenija po splošni davčni obremenitvi ni med najbolj obremenjenimi državami Evropske unije, temveč je celo nekoliko pod povprečjem EU. Eurostat za leto 2024 navaja, da so davki in neto socialni prispevki v Sloveniji znašali 38,8 % BDP (12. mesto), medtem ko je bilo povprečje EU 40,4 % BDP. Torej ne drži, da smo v Sloveniji nadpovprečno davčno obremenjeni.
Podjetniki in davki
Pozive k nižjim davčnim obremenitvam pogosto najglasneje izražajo podjetniki. Vendar podjetniki ne živijo v praznem prostoru oziroma vakuumu. Njihovi zaposleni so se za svoj poklic praviloma izobrazili v javnem izobraževalnem sistemu, ki se financira iz državnih in občinskih virov. Za to so potrebni davki in prispevki, ki jih lahko poenostavljeno opredelimo kot davčno obremenitev.
Zaposleni, pa tudi lastniki podjetij, potrebujejo zdravstveni sistem, ki se večinoma financira iz javnih virov. Res je, da si nekateri lažje privoščijo zasebne storitve, vendar bi tudi zanje lahko bili stroški zahtevnih in dolgotrajnih zdravljenj zelo visoki. Za to so potrebni davki in prispevki.
Podjetja za nemoteno delovanje potrebujejo električno, komunalno, cestno, železniško in drugo infrastrukturo, ki se večinoma financira iz državnih in občinskih virov. Za to so potrebni davki.
Podjetja potrebujejo tudi varno in stabilno okolje, ki ga zagotavljajo policisti, upravne enote, gasilci, civilna zaščita in številne druge institucije. Tudi za to so potrebni davki.
Še bi lahko naštevali, vendar podjetniki dobro vedo oziroma bi morali vedeti, kaj vse jim omogoča nemoteno delovanje.
Res pa je tudi, da je Slovenija majhna država, zato mora razmeroma majhno število delovno aktivnih prebivalcev zagotoviti sredstva za delovanje celotne družbe. V državah z veliko več prebivalci, na primer z 80 milijoni ljudi, se lahko določena javna bremena porazdelijo med širši krog zavezancev.
Prebivalci in davki
Prebivalci smo tako ali drugače obremenjeni z davki in prispevki, bodisi prek obremenitve plač, plačila DDV-ja, trošarin, dohodnine in drugih dajatev.
Vendar nekoliko višja plača zaradi nižjih davčnih obremenitev še ne pomeni nujno večjega dejanskega prihranka, če bi se hkrati zmanjšala kakovost ali dostopnost javnih storitev. Dobro delujoče zdravstvo, izobraževanje, pokojninsko in socialno varstvo ter infrastruktura, ki smo jo že omenili, imajo veliko vrednost za posameznika in celotno družbo.
Zato je zelo pomembno, da ne nasedamo preprostim »parolam«, da davki onemogočajo razvoj. Morda bi bilo pravilneje trditi nasprotno: z davki razvoj pravzaprav krepimo. Z njimi namreč financiramo javne storitve, infrastrukturo in institucije, brez katerih ne moreta dobro delovati ne gospodarstvo ne družba kot celota.
Če pa že odpiramo »davčno debato«, bi morali vanjo nedvomno vključiti vprašanje visokih izdatkov za oboroževanje. Ti so pogosto velik in dolgoročen strošek države, hkrati pa ne prispevajo neposredno h kakovosti življenja ljudi tako kot vlaganja v zdravstvo, šolstvo, socialno varnost, stanovanja ali infrastrukturo. Če bi te izdatke zmanjšali oziroma omejili, bi lahko več sredstev namenili področjem, ki neposredno krepijo blaginjo prebivalcev, morda pa bi se odprl tudi prostor za bolj uravnoteženo davčno politiko.
Prebivalci in davki
Prebivalci smo tako ali drugače obremenjeni z davki in prispevki, bodisi prek obremenitve plač, plačila DDV-ja, trošarin, dohodnine in drugih dajatev.
Vendar nekoliko višja plača zaradi nižjih davčnih obremenitev še ne pomeni nujno večjega dejanskega prihranka, če bi se hkrati zmanjšala kakovost ali dostopnost javnih storitev. Dobro delujoče zdravstvo, izobraževanje, pokojninsko in socialno varstvo ter infrastruktura, ki smo jo že omenili, imajo veliko vrednost za posameznika in celotno družbo.
Zato je zelo pomembno, da ne nasedamo preprostim »parolam«, da davki onemogočajo razvoj. Morda bi bilo pravilneje trditi nasprotno: z davki razvoj pravzaprav krepimo. Z njimi namreč financiramo javne storitve, infrastrukturo in institucije, brez katerih ne moreta dobro delovati ne gospodarstvo ne družba kot celota.
Če pa že odpiramo »davčno debato«, bi morali vanjo nedvomno vključiti vprašanje visokih izdatkov za oboroževanje. Ti so pogosto velik in dolgoročen strošek države, hkrati pa ne prispevajo neposredno h kakovosti življenja ljudi tako kot vlaganja v zdravstvo, šolstvo, socialno varnost, stanovanja ali infrastrukturo. Če bi te izdatke zmanjšali oziroma omejili, bi lahko več sredstev namenili področjem, ki neposredno krepijo blaginjo prebivalcev, morda pa bi se odprl tudi prostor za bolj uravnoteženo davčno politiko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar