Ekonomija in njena temeljna naloga

Ekonomija je družbeno področje, katerega temeljna naloga je ustvarjati pogoje za zadovoljevanje osnovnih potreb vsakega posameznika ter za blaginjo človeštva, kar vključuje tudi skrb za okolje.

Tako kot politika predstavlja vidik vodenja in organiziranja družbene skupnosti v delujočo celoto, ekonomija predstavlja njen materialni vidik. Ustvarja namreč materialne pogoje bivanja, tako z vidika posameznika kot celotne družbe.

Zato sta politika in ekonomija vselej tako izpostavljeni, pa tudi tesno prepleteni področji, saj je življenje vsakogar od nas močno pogojeno z njunim delovanjem.

V ožjem smislu pa sta politični in ekonomski sistem tista, ki neposredno oblikujeta ti dve področji ter določata institucije, pa tudi politične in ekonomske odnose.

Današnji ekonomski sistem, s podporo politike, povzroča veliko neenakost – na eni strani obsežno revščino in lakoto, na drugi izjemno bogastvo manjšega dela človeštva. Ta neenakost pa je vzrok za največje probleme današnjega sveta – družbene konflikte, vojne, migracije, podnebno krizo itd.

Politični in ekonomski sistem gradimo ljudje sami, zato se spreminjata glede na naše vrednote in prepričanja. Seveda imajo močnejši udeleženci več vpliva, a vendarle smo ljudje tisti, ki oblikujemo, sprejemamo in ohranjamo določen politični in ekonomski sistem.

To pa pomeni, da ju lahko tudi spremenimo, kar je dobra novica. Najprej je potrebna sprememba ekonomskega sistema, saj prav ta povzroča največje probleme in krize sodobnega sveta.

Ekonomija ne sme biti ločena od človeških vrednot, kot so sočutje, skrb za drugega, solidarnost, spoštovanje in ne nazadnje ljubezen. Ne moremo je preprosto ločiti od življenja in reči, da je to pač posel kot posel oziroma business as usual.

Ne moremo biti skrbni starši, ljubeči partnerji, dobri prijatelji in pozorni sosedje, nato pa v podjetjih in korporacijah uničevati okolje, izkoriščati ljudi v revnejših državah ter s finančnimi instrumenti spodkopavati njihove ekonomske sisteme. To preprosto ne gre skupaj.

Takšni, kot smo do svojih bližnjih, bi morali biti tudi do vseh drugih ljudi, v politiki, podjetjih in drugih ustanovah. Ekonomija mora izražati najboljše v človeku, ne pa najslabšega: sebičnosti, pohlepa, tekmovalnosti in sovraštva.

Zato lahko temeljno nalogo ekonomije, to je ustvarjanje pogojev za zadovoljevanje osnovnih potreb vsakega posameznika ter za blaginjo človeštva, kar vključuje tudi skrb za okolje, uresničujemo le s sočutjem, solidarnostjo, spoštovanjem drugih in sposobnostjo izražanja ljubezni. Te človeške kvalitete se v praksi, še posebej na ekonomskem področju, izražajo kot ekonomija delitve.