Je mogoče ob takšni neenakosti pričakovati, da bosta na planetu Zemlja kdajkoli zavladala strpnost in mir. Velikanska neenakost je eden ključnih vzrokov vse pogostejših družbenih konfliktov. Bolj kot se povečuje neenakost, večje je tveganje za izbruh nasilja, ki se lahko sprevrže v vojno. Si res, v svetu jedrskega orožja, želimo vojne?
Medtem, ko ekonomisti in politiki trdijo, da bomo z neprestano gospodarsko rastjo rešili vse svetovne probleme, so dejstva povsem drugačna. Richard Wilkinson in Kate Pickett v knjigi The Spirit Level; why equality is better for everyone (Raven duha, zakaj je enakost boljša za vse) pravita, »da je kvaliteta družbenih odnosov v skupnosti zgrajena na materialnih temeljih«. Vendar pri tem poudarjata, da »ima stopnja dohodkovnih razlik velik učinek na naše medsebojne odnose«.
Namesto, da krivimo starše, religijo, vrednote, izobraževanje in sistem kaznovanja, se je potrebno zavedati, da ima stopnja neenakosti izjemno velik psihološki vpliv na slehernega posameznika, pravita avtorja.
Materialno bogastvo družbe je le do neke stopnje povezano s človekovo blaginjo, ki jo lahko merimo s pričakovano življenjsko dobo in z občutenjem sreče med prebivalstvom. Pri družbenem dohodku 25.000 dolarjev (približno 18.500 evrov) na prebivalca, se dodatno bogastvo nič več ne odraža z daljšo življenjsko dobo niti z višjo stopnjo zaznane srečnosti med prebivalci.
Materialno bogastvo je res temelj človekove blaginje, vendar nad določeno stopnjo v ničemer ne prinaša boljšega življenja. Poleg tega, pa je neprestana gospodarska rast nekaj povsem nemogočega, saj ima naše okolje določene in merljive meje. Te meje, ne samo, da smo že dosegli, temveč smo jih že presegli.
Avtorja v knjigi The Spirit Level navajata celo vrsto podatkov, ki jasno kažejo, da so družbeni, zdravstveni in številni drugi problemi povezani z veliko neenakostjo v bogatih državah. Večja kot je neenakost, manjše je zaupanje v družbi, slabši je status žensk v družbi, več je mentalnih zdravstvenih bolezni, večja je uporaba drug, manjša je pričakovana življenjska doba in tako naprej.
Ne potrebujemo torej še več bogastva, temveč njegovo pravičnejšo porazdelitev oziroma delitev in s tem večjo enakost med ljudmi. To nam jasno sporočajo tako obsežne raziskave, ki jih navajata avtorja knjige The Spirit Level, kot tudi naše okolje, ki nam s podnebnimi spremembami sporoča, da je okoljska meja že presežena. Okno priložnosti, da zaživimo v boljši prihodnosti je še odprto, a vendarle se počasi zapira.
(Slika: Oxfam)
2 komentarja:
Zopet,gospodarska rast je naravna posledica razvoja in bo obstajala tudi ce ljudje nespametno trosili, Ce staro tehnologijo zamenjujemo z zmogljivejso in preprostejso, ki je lahko obenem okolju prijaznejsa, se to obicajno pozna tudi v gospodarski rssti kot jo meri ekonomija, saj nov izdelek stne vec od starege. Najbrz le pri skokovitem preobratu napredku v tehnologiji tega napredka gospodarski kazalci ne bodo pokazali, saj bi bili novi izdelki lahko se cenejsi od starih.
GOSPODASKA RAST je REALNO GLEDANO STALNICA, res pa je, da ce bi imeli smiselen denarni sistem, vzemimo preprost primer taknega s fiksno kolicno denarja, gospodarske rasti ne bi belezili, saj novi izdelki ne bi bili drazji od starih, ceprav bi bila (in zaradi smiselnega sistema realno gledano se vecja kot sedaj oziroma pred 'krizo')
Vedno je treba povedati kaj mislimo z gospodarsko rastjo, sicer sicer je to govorjenje v prazno.
poprvek, ce ljudje ne bodo nespamento trosili
Objavite komentar