Vsako leto 5. oktobra obeležujemo svetovni dan učiteljev, namenjen priznanju njihovega ključnega pomena za izobraževanje in razvoj družbe. Letos mineva 60 let od sprejetja priporočila Unesca in Mednarodne organizacije dela (ILO) iz leta 1966 o položaju učiteljev, ki je postavilo temeljne mednarodne standarde glede njihovih pravic in odgovornosti, izobraževanja, zaposlovanja ter pogojev za delo. UNESCO – World Teachers’ Day
Tema svetovnega dneva učiteljev 2026 je »Stati ob strani učiteljem: 60 let zaščite poklica, izboljševanja njegovega položaja in oblikovanja naše prihodnosti« (Standing with teachers: 60 years of protecting the profession, advancing its status and shaping our futures).
UNESCO opozarja, da se učiteljski poklic danes sooča z novimi izzivi – od digitalnih tehnologij in podnebnih sprememb do vključevanja ljudi iz drugih kultur, migracij in razseljevanja. Ti vplivajo na družbeni ugled poklica, strokovno avtonomijo, sodelovanje učiteljev pri oblikovanju izobraževalnih politik ter njihove materialne in delovne pogoje. UNESCO – World Teachers’ Day 2026
V skupnem sporočilu Khaleda El-Enanyja, generalnega direktorja Unesca, Gilberta F. Houngboja, generalnega direktorja ILO, Catherine Russell, izvršne direktorice UNICEF-a, in Davida Edwardsa, generalnega sekretarja Education International, ob svetovnem dnevu učiteljev, 5. oktobra 2026, je zapisano:
»Ob letošnjem svetovnem dnevu učiteljev UNESCO, Mednarodna organizacija dela, UNICEF in Education International pozivajo vlade in partnerje, naj stopijo ob bok učiteljem ter izboljšujejo položaj učiteljskega poklica in zagotovijo, da bo vsak učitelj, kjer koli, opolnomočen za prispevanje k izgradnji bolj vključujočih, miroljubnih in trajnostnih družb.«
Ko govorimo o dostojanstvu učiteljskega poklica in pogojih za delo, ne smemo mimo krajev, kjer je že samo poučevanje postalo izjemno težko in nevarno. Eden najbolj pretresljivih primerov je Gaza.
Po podatkih UNICEF-a je tam poškodovanih skoraj 98 odstotkov šolskih stavb, več kot 93 odstotkov pa jih potrebuje obsežno obnovo ali popolno rekonstrukcijo. Približno 700.000 otrok je skoraj tri šolska leta ostalo brez rednega pouka v živo, aprila 2026 pa okoli 420.000 otrok sploh ni imelo možnosti neposrednega pouka. UNICEF – Humanitarian Situation Update: Education, April 2026
Učitelji se morajo spoprijemati s posledicami vojne, izgubami, razseljevanjem in hudimi psihosocialnimi obremenitvami, hkrati pa naj bi otrokom pomagali ponovno vzpostaviti občutek varnosti, reda in normalnosti. Težke gospodarske razmere njihov položaj še dodatno zaostrujejo.
Ob dnevu učiteljev v Sloveniji
Tudi v Sloveniji imamo ob svetovnem dnevu učiteljev dovolj razlogov za razmislek. Slovenski šolski sistem je v marsičem (še vedno) kakovosten in dostopen, vendar se hkrati povečuje pritisk na učitelje in druge zaposlene v vzgoji in izobraževanju, med drugim tudi zaradi napovedi o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju.
Veliko napetosti je sprožila tudi napoved reforme šolstva, med drugim prehoda z devetletne na osemletno osnovno šolo. Tako velike sistemske spremembe bi morale biti premišljene, strokovno utemeljene ter dovolj široko usklajene z učitelji, ravnatelji, starši in drugimi, ki šolo vsakodnevno soustvarjajo.
Zdi se kot da so ključni razlog za reformo rezultati mednarodne raziskave PISA 2025. Slovenski petnajstletniki so res dosegli skromne rezultate v matematiki, branju in naravoslovju. OECD – PISA 2025: Slovenia
Toda bilo bi preveč preprosto, če bi zaradi slabših rezultatov s prstom pokazali samo na učitelje in šole. Bralna pismenost se ne začne in ne konča v učilnici. Raziskave kažejo, da nanjo vplivajo domače okolje, zgodnje opismenjevanje, dostop do knjig, bralne navade v družini, šolsko okolje in odnos učencev do branja. Pedagoški inštitut – PIRLS 2021
Odnos do znanja se oblikuje mnogo širše kot le v šoli – v družini, medijih, kulturi, javnem prostoru in politiki. Če znanje, kultura, umetnost in javni dialog izgubljajo svojo vrednost, tega šola sama ne more nadomestiti. Tudi politiki bi morali razmisliti, na kakšni ravni potekajo njihove razprave v parlamentu in na družbenih omrežjih. Vemo namreč, da je zgled pomemben del vzgoje.
Prav tako bi uničenje RTV – s katerim grozi aktualna oblast – lahko še dodatno poslabšalo produkcijo kvalitetnih vsebin v slovenskem jeziku, prav tako tudi madžarskem in italijanskem. To pa bi vodilo v še večjo »jezikovno« revščino mladih in tudi starejših.
Ob dnevu učiteljev moramo biti pozorni ne le na razmere v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu, še posebej v tako prizadetih krajih, kot je Gaza. Šola je ključna za prihodnost družbe. Ne sme biti talka vsakokratne vladajoče politike, temveč prostor strokovnega in avtonomnega dela učiteljev, ki jih podpirajo starši in družba kot celota.
Le tako lahko uspevata tako šola kot družba.
Slika ustvarjena z AI.
