petek, 31. avgust 2007

Zemlja, občutljiv in soodvisen sistem

“Večina nas Zemlje ne zaznava samo kot krogle iz kamenja, s tanko plastjo ozračja, oceani in življenjem na svojem površju. Čutimo, da spadamo semkaj, da je ta planet zares naš dom. Daleč nazaj so Stari Grki že razmišljali na takšen način in Zemlji dali ime Gaja.”

“Na vse vrste žive materije na Zemlji, od kita do virusa, od hrasta do alge lahko gledamo kot na sestavne dele enega bitja, sposobnega vzdrževati Zemljino atmosfero v pogojih, ki zadovoljuje vse njihove potrebe in jih oskrbuje z vsem potrebnim in z močjo, ki daleč presega vsoto njenih sestavnih delov … [Gajo lahko definiramo] kot kompleksno bitje, ki vključuje Zemljino biosfero, atmosfero, oceane in zemljo; celoto, ki sestavlja povratni kibernetični sistem, ki teži k optimalnem fizičnem in kemičnem okolju za življenje na tem planetu. Vzdrževanje sorazmerno stalnih razmer lahko imenujemo tudi
homeostaza.” [Kaj je Gaja? ]

Britanski znanstvenik James Lovelock je leta 1967 razvil hipotezo o Gaji, »hipotetičnem bitju, ki se razsteza preko vsega planeta«. To bitje je poimenoval Gaja, po grški boginji Gei, boginji zemlje. Celoten planet, z vsemi raznolikimi življenjskimi okolji in bitji sestavlja ogromen in zapleten organizem, ki zagotavlja najboljše (optimalne) pogoje za bivanje na njem.

To je mogoče le, če so različna življenjska okolja in bitja v medsebojnem ravnovesju. Ravnovesje pa ne pomeni, da se življenjske okoliščine ne spreminjajo, temveč da se neprestano razvijajo in medsebojno vedno znova vzpostavljajo ravnovesje.

Danes je, zaradi škodljivega delovanja človeštva, ravnovesje na planetu nevarno porušeno. A ne da bi bil človek moteč člen v naravnem ravnovesju, kot marsikdo misli, temveč je njegovo škodljivo ravnanje tisto, ki posega v planetarno ravnovesje. Najbolj opazen in pojasnjen primer takšnega ravnanja je globalno segrevanje ozračja, ki ga s pretiranimi izpusti tako imenovanih toplogrednih plinov povzroča človeštvo.

Posledice (poplave, suše, orkani, taljenje ledenikov, višje temperature itd.) se že čutijo v vseh življenjskih okoljih na planetu, kar vpliva na vsa živa bitja (sprememba življenjskih pogojev; prehitro izginjanje živalskih in rastlinskih vrst itd.) in tudi na človeštvo samo (številne žrtve naravnih nesreč, selitve, gospodarske posledice, lakota, revščina itd.).

Ravnovesje pa ni porušeno samo v naravnem okolju, temveč tudi v sami človeški skupnosti, kar pa ima velik vpliv na celoten planetarni sistem – saj gre za vzajemno povezanost in soodvisnost. Predvsem zelo razširjeni revščina in lakota povzročata hude napetosti v svetu, v katerem je dobrin dovolj za vse, tudi znotraj večine svetovnih držav. Iz teh napetosti se porajajo številni konflikti in spori, v končni obliki pa tudi vojne.

Nepravična porazdelitev planetarnih dobrin je zato temeljni vzrok za neravnovesje v človeški družbi in na planetu kot celoti. Muhamed Yunus, prejemnik Nobelove nagrade za mir za leto 2006, je na podelitvi nagrade poudaril: »Revščina je grožnja miru. Frustracije, sovražnost in jeza, ki jih povzroča skrajna revščina, ne morejo vzdrževati miru v nobeni družbi.«

Neravnovesje v človeški družbi je vzajemno povezano z neravnovesjem v okolju, zato se moramo nujno spopasti s pravimi vzroki problemov. A najprej moramo videti svet, kakršen je v resnici. Šele potem bomo lahko razmišljali o pravih rešitvah, ki bodo svet ponovno »postavile« v ravnovesje.

Ni komentarjev: