Zgodovinskih dejstev ni mogoče izbrisati. Sovjetska zveza je med 2. svetovno vojno imela po novejših ocenah kar 26,6 milijona žrtev med vojaki in civilisti, kar je skorajda polovica vseh žrtev te strašne morije. Tega preprosto ni mogoče zanemariti. Seveda so vojno dobile zavezniške države skupaj, a brez Sovjetske zveze zagotovo ne bi šlo.
Rusija, ki je naslednica največjega dela bivše Sovjetske zveze, zmago praznuje z velikim pompom in prav je tako. Evropski voditelji, ki so bili povabljeni na praznovanje, bi se morali praznovanja udeležiti. Kot zavezniki ali iz hvaležnosti zaradi osvoboditve.
70 let po zmagi nad nacizmom Evropa spet tone v shizofreno situacijo, ki nas lahko zapelje v novo vojno. Na jugu Evrope ta čas umira tisoče migrantov, ljudi, ki bežijo pred smrtonosnimi konflikti, ki jih je pomagala ustvariti tudi Evropa ali pa si pred njimi zatiska oči. Migranti, ki umirajo v Sredozemlju so večinoma običajni ljudje - ženske, otroci, profesorji, inženirji itd. Želijo živeti, ne umreti, Evropa pa jim obrača hrbet.
V Ukrajini se fašistične skupine vse bolj odkrito vključujejo v uradne politične in vojaške strukture, a evropski politiki tega nočejo videti in svoj prst upirajo samo v Rusijo, ki Evrope pravzaprav z ničemer ne ogroža. V številnih evropskih državah fašizem postaja vsakdanjik, a evropski poltiki pa tega nočejo videti. Seveda, saj s povsem norimi varčevalnimi politikami, sami spodbujajo nov dvig teh temačnih sil.
Evropski politiki se zdaj izživljajo nad svojo članico Grčijo, ker jim ni všeč njena demokratično izvoljena vlada. Če bodo uspeli uničiti to vlado, ki jo vodi levičarska Siriza, bo ostala samo še ena resna sila - fašistična Zlata zora.
Evropska bodočnost je mogoča samo v sodelovanju z Rusijo in s preprečitvijo ponovnega vzpona fašističnih gibanj in politik. Evropa mora prekiniti z norimi varčevalnimi politiki in poskrbeti za migrante tako na svojih mejah, kot pomagati pri reševanju konfliktov in revščine, ki milijone silita, da zapustijo svoje domove.
9. maja 2015, sedemdeset let po koncu 2. svetovne vojne, je čas za praznovanje in za začetek nove politike, saj je nenazadnje ta dan tudi Dan Evrope. V nasprotnem primeru bo Evropa ponovno potonila v temačno obdobje.
Prav je, da bi se predsednik Pahor odpravil v Moskvo in se kot naslednik zmagovalcev veselil z zmagovalci. Morda bi bili brez Rusije oziroma Sovjetske zveze samo tretjerazredni državljani tretjega rajha, če bi kot pripadniki slovanskega naroda sploh prišli do stopnje državljana.
A ne glede na vse, veselimo se Dneva zmage.
Slika: Wikipedia
Ni komentarjev:
Objavite komentar