Krize v letu 2016 ne moremo primerjati s tisto v letu 2008. Leta 2008 so bile razvite države v relativno dobri “kondiciji”, danes so zaradi reševanja takratne krize strahovito zadolžene. Podobno je tudi s prebivalstvom.
Leta 2008 so imele najmočnejše centralne banke relativno učinkovita “orožja” za spopadanje s finančno krizo. Takrat so lahko s hitrim znižanjem ključnih obrestnih mer spremenile tok dogajanja, danes so vse te obrestne mere blizu 0 odstotkom ali celo v negativnem območju.
Leta 2008 so globalni ekonomski sistem reševale hitro razvijajoče države, kot sta bili takrat na primer Kitajska in Brazilija, državi, ki sta danes huda ekonomska “bolnika”. Ta hip skorajda ni države, ki bi v bližnji prihodnosti lahko odigrala vlogo novega “motorja” globalne ekonomije in tako potegnila “voz iz globokega blata” ali morda že kar “živega peska”.
Vse znana ekonomska “orožja” so izčrpana oziroma neučinkovita. Si znate predstavljati, da bi nam bankomati preprosto prenehali “dajati” denar, da bi banke zaradi nenadne panike zaprle svoja vrata? Grki so nekaj tednov živeli v takšnem finančnem mrku. Nič kaj prijetna izkušnja ni bila.
Takšen finančni mrk, zaradi posledic borznega zloma, zdaj morda lahko doživimo na širši ravni. Kaj bo takrat pomembno? Tisto, kar je že sedaj najpomembneje, čeprav sploh pomislimo ne na to. Seveda gre za dobrine. Saj vemo, da denarja ni mogoče jesti.
Kaj bo lahko storili v takšni situaciji? Prva možnost, o kateri zagotovo niti ne želimo razmišljati, je izbruh vsesplošnega kaosa, kjer se vsakdo brezglavo, z vsemi možnimi sredstvi, skuša dokopati vsaj do najnujnejših dobrin.
Druga možnost, pravzaprav edina možna, je, da na vseh ravneh, od lokalne do globalne, sprejmemo in uveljavimo načelo medsebojne delitve dobrin in s tem ne rešimo samo zdajšnje krize, temveč izgradimo svet blaginje in miru.
Čas je za medsebojno delitev dobrin.
Ni komentarjev:
Objavite komentar