Prepričan sem, da podobno razmišljajo tudi drugi – milijone ljudi po vsem svetu. V resnici za to sploh ni potrebno potovati, potujemo lahko tudi po digitalnih družbenih omrežjih, kjer prav tako ugotovimo, kako neverjetno podobni smo si. Navkljub vsej površinski različnosti; po videzu, jeziku, kulturi, religiji, prepričanjih, itd.
Te razlike nas bogatijo, nikakor pa niso in ne smejo biti vzrok za vzbujanje strahu ter sovraštva med nami. Številni povzpetneži, še zlasti politični, pa svoj uspeh pogosto gradijo na temeljih sovraštva in strahu pred različnostjo. Z brskanjem po preteklih travmah, ki so zakopane globoko v zgodovinskem spominu človeštva, gradijo umetne meje med ljudmi, sprva v mislih in čustvih, pozneje pa tudi na fizični ravni kot ograje in druge ovire.
Nič ni narobe, če imamo radi svoj dom, svoj narod, svojo državo, svojo religijo, svoje prepričanje in tako naprej. Vendar ta ljubezen nikoli ne sme biti pogojevana s sovraštvom do drugih. Trditev, da imate radi svojo domovino, a hkrati sovražite domovino nekoga drugega, je nemogoča. Ljubezen je po svoji naravi vedno brezpogojna. Drugače pač ni ljubezen.
Imejmo radi svoj dom, svoj narod, svojo domovino, a vedno imejmo v mislih, da je v najširšem smislu naša družina celotno človeštvo, naš dom (domovina) pa celoten planet Zemlja. Edino v tem primeru je ljubezen zares lahko univerzalna. Ljubezen pa drugačna tako in tako ne more biti.
Če boste imeli možnost leteti z letalom, se vsaj za trenutek ozrite navzdol. Svet je brez-mejen. Človeštvo je eno. Zemlja je naš dom. In tu se začne resnična ljubezen in tudi razumevanje, da si Zemljo in njene obilne darove (dobrine) lahko edino delimo. In to je resnična ljubezen do drugega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar