Zlom kriptovalut in zaton špekulativne ekonomije

Lani, 15. novembra 2017, smo v prispevku Kriptovalute in drugi baloni opozorili na nevarnost napihovanja tako imenovanih kriptovalut. Takrat je najbolj znana kriptovaluta bitcoin dosegla vrednost 6.598 dolarja ($). Le dober mesec kasneje, 18. decembra 2017, je bitcoin dosegel svojo najvišjo vrednost, 19.498 $. V dobrem mesecu dni se je torej trg z bitcoini napihnil kar za trikrat (s podobnim tempom so se dražile tudi druge kriptovalute). Danes, 2. aprila 2018, je njegova vrednost zdrsnila na 6.700 dolarjev.

Poglejmo si še nekaj številk. 7. januarja 2018 je skupna vrednost vseh kriptovalut dosegla svoj največji obseg, to je 829 milijard $. Danes, 2. aprila, je ta vrednost samo še 260 milijard $. Temu se v finančnem jeziku reče zlom trga kriptovalut. Dobesedno izpuhtelo je približno 570 milijard $.

Marsikdo bi zamahnil z roko in rekel: "Pa kaj". Kriptovalute so pač padle. A teh 570 milijard $ je realen primanjkljaj. Nekateri so si denar za nakup kriptovalut izposodili, zdaj pa jim ostajajo krediti; drugi so denar pobrali iz svojih računov ali iz računov svojih podjetij. Lahko bi ga porabili za kaj mnogo koristnejšega. Marsikoga zato danes že boli glava. Morda bo propadlo kar nekaj podjetij in marsikdo bo tenko piskal.

20. decembra 2017, torej v času najvišjih vrednosti kriptovalut, smo v prispevku Kriptovalute ali ni vse zlato, kar se sveti opozarjali, da so kriptovalute vse kaj drugega kot resen denar – so predvsem sredstvo špekuliranja oziroma obet lahkega zaslužka. In pohlep rojeva še večji pohlep. Takrat je bilo v obtoku 1.368 kriptovalut, ki jih je bilo mogoče kupiti na 7.616 kriptovalutnih borz. Danes, 2. aprila 2018, obstaja že 1.596 različnih kriptovalut, ki jih je mogoče kupovati na kar 9.943 kripto-borzah. Številni so torej zavohali lahek zaslužek, zato so kriptovalute in borze rastle kot gobe po dežju.

Čarovnija?

Marsikdo si predstavlja, da so vrednosti kriptovalut, delnic, obveznic in drugih finančnih instrumentov, ki vsakodnevno padajo in rastejo, zgolj virtualne in da ne povzročajo nobenih resnih učinkov v realnem življenju. V resnici pa imajo učinke in to zelo neposredne ter zelo hude. Če so pri zlomu kriptovalut prizadeti predvsem posamezniki, ki so v želji po hitrem dobičku množično vlagali v kriptovalute, pa so pri borzah vrednostnih papirjev posledice mnogo hujše.

Denar, ki je spodbujal borzne rasti, izhaja iz realne ekonomije (gospodarstvo, javni sektor, gospodinjstva) in iz zadolževanja v bankah. Gre za ogromne vsote, kajti trg kriptovalut je kljub svojemu obsegu le palček v primerjavi z velikanskimi vrednostmi na delniških, obvezniških in drugih finančnih trgih (borze so mesto, kjer se kupuje in prodaja omenjene finančne instrumente – danes so večinoma digitalizirane).

Po nekaterih ocenah je skupna vrednost vseh globalnih borz približno 100 bilijonov $ oziroma 100.000 milijard $. Vse te velikanske vrednosti so bile ustvarjene v realni ekonomiji ali izhajajo iz kreditov. Koristi od njih pa imajo samo najbogatejši, ki postajajo še bogatejši.

Namesto, da bi bil denar namenjen za normalno delovanje podjetij in bi služil zadovoljevanju človeških ter širših družbenih potreb, se v ogromnih količinah steka na borze. Zato je potrebno varčevanje, zato so plače nizke, zato je milijarde ljudi revnih in zato milijoni umirajo zaradi lakote in bolezni. Na borzah se skupne dobrine človeštva in človekovo delo pretvarja v zasebno bogastvo najbogatejših Zemljanov. To ni nobena čarovnija, ampak do obisti pokvarjen sistem, ki uničuje človeštvo in planet.

Borzne špekulacije povzročajo silovito rast globalne neenakosti. Neenakost povzroča brezštevilne družbene konflikte, vojne in obsežne migracije; na eni strani raste armada globalnih revežev, na drugi strani stoji peščica globalnih super bogatašev. Najbogatejši Zemljani niso obogateli z delom, pač pa z borznimi špekulacijami. Borze niso čarovnija, temveč zelo zapleten mehanizem prerazporejanja globalnega bogastva in moči v roke peščice Zemljanov.

Vsakdo, ki špekulira na borzah (s kriptovalutami, z delnicami, obveznicami ali z drugimi finančnimi instrumenti) prispeva k vse slabšemu stanju sveta. Morda je njegov prispevek minimalen, pa vendarle. Če bi denar namenili za dobro ljudi in družbe, za zaščito živali ali okolja, za umetnost, znanost in kulturo, bi dejansko vlagali v boljši svet; torej tudi v svoje dobro in v dobro svojih otrok.

Zaton špekulativne ekonomije

Za zlomom trga kriptovalut se obeta tudi postopno rušenje drugih borznih trgov. Kajti špekulativna ekonomija zdaj uničuje samo sebe. Izjemno hitra rast v zadnjih letih se ne more več napajati iz realne ekonomije, ki je omejena z omejenimi zmogljivostmi planetarnega okolja. Pot navzdol bo boleča, kriza bo ponovno vstopila v razvitejši del sveta, v manj razvitem delu pa že tako ali tako ne more biti bistveno slabše.

Takrat, in to bo že zelo kmalu, lahko ponovno razmislimo, ali si želimo v živeti v svetu, ki mu vladajo špekulacije, pohlep in sebičnost. Takšen svet je svet nasilja, vojn, uničenja, revščine, propadanja okolja. To je temačen svet. Ali pa želimo živeti v svetu sodelovanja, solidarnosti in medsebojne delitve dobrin. To bo mnogo lepši svet; svet blaginje in miru. V takšnem svetu pa zagotovo ni prostora za špekuliranje in špekulante.



Slika: Štirje jezdeci apokalipse, Albrecht Dürer, Book of Revelation, 1498