Temeljna naloga ekonomskega sistema je zadovoljevanje človekovih potreb. Če ljudje ne bi imeli potreb, ne bi potrebovali kmetijske in industrijske proizvodnje ter storitvenih dejavnosti vseh vrst (trgovina, transport, bančništvo itd.). Potrebo na splošno lahko opredelimo kot tisto, "kar je potrebno za življenje, delo" oziroma "kar kdo mora imeti, dobiti za življenje, delo" (SSKJ). Seveda je res, da ljudje za življenje in delo (aktivnost) potrebujemo marsikaj, a pomembno je, da opredelimo tisto, kar je res osnovno, univerzalno, kar zares potrebuje vsak človek na planetu Zemlja – in to lahko poimenujemo osnovne človekove potrebe.
Zakaj je pomembno, da opredelimo osnovne potrebe? Zato, ker mora biti zadovoljevanje osnovnih potreb prednostna naloga ne samo ekonomskega sistema, temveč družbene skupnosti kot celote – od lokalne skupnosti do človeštva. Zadovoljevanje osnovnih potreb je povezano s preživetjem človeka. Mar ni preživetje slehernega človeka najbolj temeljna naloga družbe? Torej, omogočiti vsem članom družbe, da lahko živijo! Morda veste za kakšno še bolj prednostno nalogo družbene skupnosti?
Katere so osnovne človekove potrebe? Brez dvoma sta to hrana in (pitna) voda. Zagotovo med osnovne potrebe lahko štejemo tudi bivališče oziroma stanovanje, ki človeško bitje ščiti pred vročino, mrazom, dežjem; ki mu omogoča počitek, pripravo hrane, umivanje in še marsikaj drugega. Človek danes potrebuje tudi zdravstveno varstvo, ki mu zagotavlja zaščito pred nepotrebnimi boleznimi, poškodbami, bolečinami in prezgodnjo smrtjo. V sodobnem in kompleksnem svetu pa med človekove osnovne potrebe prištevamo še izobraževanje, ki je pogoj za celostno vključevanja posameznika v družbeno skupnost.
Hrana, voda, stanovanje, zdravstveno varstvo in izobraževanje so torej osnovne človekove potrebe. Dobrine, s katerimi jih zadovoljujemo, pa lahko štejemo za osnovne dobrine človeštva (dobrine so širši pojem, ki vključujejo tako izdelke kot tudi storitve). Naloga ekonomskega sistema družbe je vsakomur zagotoviti te osnovne dobrine.
Danes prevladujoči ekonomski sistem – lahko ga imenujemo tržni, kapitalistični, potrošniški ali neoliberalni – preprosto ne ločuje med osnovnimi človekovimi potrebami in njegovimi neomejenimi željami, na katere se usmerja potrošniško usmerjen ekonomski sistem. Ekonomija delitve pa se prvenstveno osredotoča na zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb.
Eden od praktičnih izrazov ekonomije delitve predstavlja oblikovanje mednarodnega mehanizma, ki bi na temelju sodelovanja vseh svetovnih držav, koordiniral medsebojno delitev dobrin za zadovoljevanje osnovnih potreb vseh ljudi na Zemlji. Šele ko bo vsak človek lahko nemoteno in vselej zadovoljeval svoje osnovne potrebe, bomo lahko zagotovili mir in blaginjo človeštva ter okoljsko trajnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar