Ekonomija je pomembno družbeno področje, katerega osnovna funkcija oziroma vloga je zadovoljevanje potreb vsakega posameznika ter zagotavljanje blaginje celotne skupnosti – od družine in gospodinjstva do človeštva kot celote.
Na praktični ravni ekonomsko funkcijo družbe uresničuje ekonomski sistem, ki vključuje posameznike, obrtnike, kmetovalce, podjetja ter finančne in druge ekonomske organizacije.
Ključne naloge ekonomskega sistema so načrtovanje, organiziranje in izvajanje dejavnosti, katerih namen je produkcija in distribucija (porazdelitev) dobrin ter storitev, s katerimi se zadovoljujejo potrebe ljudi in družbene skupnosti kot celote.
Naravni in družbeni viri, delovna sredstva ter človeško delo (tako plačano kot neplačano), ki so ključni za produkcijo dobrin in storitev, so prvenstveno namenjeni zagotavljanju blaginje ljudi in skupnosti.
Vsak človek ima pravico do življenja, kar pomeni, da ima tudi pravico do dostopa do dobrin in storitev, ki mu omogočajo zadovoljevanje osnovnih potreb. Te med drugim zajemajo hrano, bivališče, oblačila, zdravstveno in socialno varnost ter izobraževanje – vse to pa je sestavni del temeljnih človekovih pravic.
Ekonomija delitve je ekonomski sistem, ki odpravlja izjemno nepravično porazdelitev dobrin in storitev, značilno za obstoječe ekonomske ureditve, katerih posledice se kažejo v veliki neenakosti, lakoti, revščini, konfliktih, migracijah in drugih družbenih napetostih.
Gre za sistem, ki temelji na načelih pravične delitve in sodelovanja tako pri distribuciji kot tudi pri sami produkciji dobrin in storitev. S tem zmanjšuje tudi pritisk na naravne vire in okolje nasploh.
Ekonomija delitve ni nova ideologija ali »izem«; združuje najboljše elemente obstoječih sistemov, utemeljenih na ideoloških pristopih (kapitalizem, socializem itd.). Skupna značilnost vseh ideologij – ekonomskih, političnih in verskih – je izključevalnost, konfliktnost in pogosto tudi fanatizem.
Ekonomija delitve je vedno usmerjena k zadovoljevanju osnovnih potreb vseh ljudi in blaginji človeštva, kar vključuje tudi zdravo okolje. Če so cilji drugačni, na primer dobiček ali kopičenje bogastva, potem to ni ekonomija delitve.
Po svoji naravi je ekonomija delitve sočutna in povezovalna – lahko bi rekli tudi, da temelji na ljubečem odnosu med ljudmi – zato pomembno prispeva k miru in medsebojnemu razumevanju.
Ključni vir: Ekonomija delitve
Ni komentarjev:
Objavite komentar