Borzni trgi so od velike finančne krize leta 2007-2008 na splošno beležili stalno rast. Odličen primer tega je indeks Dow Jones (DJIA), eden najstarejših in najvplivnejših borznih indeksov na svetu. Dow Jones je 6. marca 2009 dosegel dno pri 6.469,95 točke, potem ko je od oktobra 2007 izgubil več kot polovico svoje vrednosti. Izjemen padec je bil tudi med pandemijo COVID-19, ko je indeks 23. marca 2020 padel na 18.591,93 točke, medtem ko je bil še 12. februarja 2020 pri 29.551,42 točkah — kar pomeni znižanje za okoli 37 %.
Danes se Dow Jones giblje okoli 43.900 točk (7. avgust 2025), medtem ko je 23. julija 2025 celo presegel 45.000 točk. Tako se je indeks Dow Jones od najnižje vrednosti leta 2009 do zdajšnje najvišje vrednosti v letu 2025 povečal za kar 595,7 %, medtem ko se je realni BDP ZDA v tem obdobju povečal za približno 54,6 % (iz 15,2 do 23,5 bilijona USD). To pomeni, da je indeks rasel približno desetkrat hitreje kot realno gospodarstvo.
Kaj lahko sklepamo iz teh številk? Borzni indeksi, ki odražajo vrednost finančnega kapitala in pričakovanja vlagateljev, so v zadnjem obdobju zrasli precej hitreje kot realno gospodarstvo. To kaže, da so trenutne borzne vrednosti lahko prenapihnjene in presežene glede na dejanske gospodarske temelje. Prav tako pa lahko opazimo, da se ciklično – približno vsakih nekaj let – pojavljajo borzni zlomi, ki močno vplivajo na gospodarstvo in s tem na družbo kot celoto.
Danes je veliko sprožilcev, ki lahko vsak hip povzročijo velikanski borzni zlom – med njimi so politična negotovost, visoke carine in dolgovi, vojne, podnebna kriza ter drugi globalni izzivi.
Nimamo sicer preroških sposobnosti, da bi natančno napovedali borzni zlom, a podatki in zgodovinske izkušnje kažejo, da se bo to prej ali slej zagotovo zgodilo. Tudi posledice teh zlomov so dobro znane — spomnimo se le borznega zloma leta 1929, ki je temeljito pretresel svet.
Morda pa je zdaj čas, da začnemo drugače. Če bomo znova reševali skrajno pohlepne igralce v velikih kazinojih, kar sodobne borze vsekakor so, se ne bomo izkopali iz novih in novih kriz, ki vodijo v vojne, družbene nemire, revščino, lakoto in uničevanje okolja. Morda je prav zdaj čas, da resetiramo ekonomski sistem in ga postavimo na trdne temelje pravičnosti ter medsebojne delitve dobrin. Čas je za ekonomijo delitve.
Viri
Ekonomija delitve
U.S. Bureau of Economic Analysis (BEA)
International Monetary Fund (IMF) – World Economic Outlook
Congressional Budget Office (CBO)
Wikipedia: United States bear market of 2007–2009
Wikipedia: 2020 stock market crash
MarketWatch: Dow Jones in koronska kriza
Yahoo Finance: DJIA zgodovinski podatki
Ni komentarjev:
Objavite komentar