Enost človeštva

Človeštvo kljub vsem razlikam, ki ga bogatijo, predstavlja enovito celoto. Šele, ko bo vsem prebivalcem Zemlje zagotovljeno vsaj zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb, bo človeštvo dejansko izrazilo enost in delovalo v dobro vseh ter planeta kot celote.

Velikanski napredek bo dosežen, ko bomo na druge ljudi začeli gledati kot na pripadnike velike skupne družine – človeštva. Kar ljudje dejansko tudi smo; ne glede na vse razlike, smo vendarle vsi samo – ljudje. Delimo si skupne prednike, delimo si skupni dom – planet Zemljo, delimo si skupne dobrine – vodo, gozdove, ozračje itd.

Ko bomo resnično doumeli, da smo ljudje drug drugemu bratje in sestre, bomo prenehali z medsebojnim uničevanjem. Kajti to v naših medsebojnih odnosih neprestano počnemo. Razlike nas ne smejo ločevati. Različnost je bogastvo, ne pa vzrok za ločevanje, medsebojno sovraštvo in izkoriščanje.

Enost človeštva se mora izražati na vseh področjih človeške družbe, še zlasti pa v politiki in ekonomiji. Enosti smo se zavezali že v uvodu Deklaracije človekovih pravic, »ker pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu.«

Vendar svobode, pravičnosti in miru ne moremo doseči, če drugim ljudem ne omogočimo, da lahko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe. Tudi v svojih družinah ne dopuščamo, da bi kdor koli ostal brez hrane, vode, bivališča in drugih osnovnih dobrin. Prav tako tega ne bi smeli dopustiti v naši skupni družini – človeštvu.

Zato mora medsebojna delitev, ki jo poznamo v naših družinah, zaživeti na ravni človeštva. Medsebojna delitev predstavlja edino pot do svobode, pravičnosti in miru v svetu.