1. aprila 2016 je starejši pripadnik plemena Sjujev Standing Rock (Standing Rock Sioux) skupaj s svojimi vnuki postavil tabor Sacred Stone (Sveti kamen), da bi protestirali proti gradnji naftovoda Dakota Access, ki ogroža edini vodni vir v rezervatu. Gradbinci so pri gradnji naftovoda z buldožerji ogrožali tudi starodavne indijanske grobove.
Protest ob gradbišču naftovoda se je kmalu razširil in pritegnil še druga indijanska plemena širom Severne Amerike ter mnoge druge podpornike. V zadnjih sto letih se na enem mestu še ni zbralo toliko pripadnikov različnih indijanskih plemen; do septembra je bilo v taboru zastopanih kar 300 uradno priznanih indijanskih plemen. Med drugimi jim je v pomoč priskočilo tudi 2.000 ameriških vojnih veteranov, da bi na “frontni črti” vzpostavili “živi ščit” (Veterans Arrive at Standing Rock to Act as 'Human Shields' for Water Protectors).
Represivne sile so proti protestnikom uporabile gumijaste naboje, vodne topove, plinske bombe in drugo orožje (Water Protectors Sue Over 'Deliberate and Punitive' Police Brutality). Več aktivistov je dobilo resne poškodbe, eni od aktivisk je šok granata tako poškodovala roko, da ji grozi amputacija Call for DOJ Observers in North Dakota as DAPL Activists Face Severe Injuries, Arrests).
Dobljena bitka, ne pa vojna
V nedeljo, 4. decembra, so pripadniki ameriških inženircev (U.S. Army Corps of Engineers) preklicali dovoljenje za nadaljnjo gradnjo naftovoda (Dakota Access Pipeline Permit Denied). Agencija ne bo dovolila gradnje naftovoda pod jezerom Oahe, ki je vodni rezervoar za indijanski rezervat.
S tem so domorodna ljudstva in drugi podporniki njihovega protesta dosegli pomembno zmago, a to še ne pomeni konca vojne. Bodoči ameriški predsednik Trump se je že izrekel za nadaljnjo gradnjo 3,8 milijarde dolarjev vrednega naftovoda; čeprav naj ta odločitev ne bi imela nič skupnega z njegovimi domnevnimi investicijami v podjetja, ki so povezana z gradnjo naftovoda. (Trump supports completion of Dakota Access Pipeline)
Ena od pripadnic domorodnih plemen, Tara Zhaabowekwe Houska, je ob zmagi zapisala:
“Zmagali smo. Prvotni prebivalci teh dežel smo se z vsemi našimi srci borili proti nepravičnosti in zmagali. Napadeni smo bili s solzivcem in paralizatorji, poniževali so nas; polivali so nas z vodnimi topovi na temperaturah pod lediščem; a vendar pokončno stojimo na zemlji naših prednikov. Na nedelovanje administracije in medijev smo odgovorili z vztrajnostjo. Naj bo to sporočilo vsemu svetu: še vedno smo tukaj. Smo opolnomočeni. Ne bomo žrtvovali svojih ozemelj. Mni wiconi, voda je življenje!”
Bitka za ohranitev vode v indijanskem rezervatu Standing Rock (Stoječa skala) je za zdaj dobljena, a na svetu je še tisoče Stoječih skal. Ne gre samo za posamezna območja, gre za planet kot celoto. Bitka za Stoječo skalo je bitka za ohranitev planeta Zemlja; ena od takšnih je bila dobljena tudi pri nas, s tem ko je pravica do vode vpisana v ustavo. A sovražniki so močni, kajti vodi jih neverjeten pohlep po dobičkih, vodi jih sebičnost in občutek večvrednosti.
Prav je, da si ponovno preberemo nesmrtne besede indijanskega poglavarja Seattla, ki jih je v pismu ameriškemu predsedniku zapisal daljnjega leta 1854 (Kako naj vam prodamo modrino neba?):
"Vemo, da nas beli človek ne razume. Zanj pomeni del zemlje isto kot katerikoli drugi del. On je tujec, ki pride ponoči in odvzame zemlji vse, kar potrebuje. Zemlja ni njegov brat, ampak sovražnik; ko si jo podvrže, gre dalje. Za seboj pušča grobove svojih očetov, pa mu nič mar. Svojim otrokom odvzema zemljo, pa ga to nič ne briga. Grobovi njegovih očetov in zemlja, ki mu rojeva otroke – ostanejo pozabljeni. Do matere-zemlje in brata-neba se vede kot do stvari, ki jih je mogoče kupiti, oropati, prodati kakor živino ali svetal nakit. Njegov pohlep bo uničil zemljo in pustil za seboj samo puščo."
Ne smemo dopustiti, da Zemlja postane pušča!
Slika: Sacred Stone Camp Support/Supplies
Ni komentarjev:
Objavite komentar