Nad vsemi narodi je človeštvo

Nad vsemi narodi je človeštvo (Above all nations is humanity) je misel britanskega zgodovinarja, političnega misleca in humanista Goldwina Smitha (1823–1910), ostrega kritika nacionalizma in imperializma ter zagovornika univerzalne človeške etike. Citat je vklesan v kamnito klop pred stavbo Goldwin Smith Hall na kampusu Cornell University v Združenih državah Amerike, ki jo je Smith sam podaril univerzi v 19. stoletju.

Njegov pomen je jasen in brezčasen: nad interesi narodov, držav in ideologij mora stati človeštvo kot skupnost vseh ljudi. Gre za preprosto, a radikalno trditev, ki poudarja, da sočutje, pravičnost in odgovornost do vseh ljudi ne smejo biti omejeni z nacionalnimi mejami, temveč morajo predstavljati temelj našega razmišljanja in delovanja.

Ta ideja, da je nad vsemi narodi človeštvo, je še posebej pomembna v času, ko ponovno tonemo v vse bolj sebične mednarodne odnose. Ti odnosi vse manj temeljijo na sporazumih, dogovorih ter moralnih in etičnih načelih, vse bolj pa na goli sili. Z ustanovitvijo Združenih narodov leta 1945 smo kot človeštvo stopili na pot resničnega mednarodnega sodelovanja in skupne odgovornosti, vendar se te težko pridobljene vrednote danes naglo rušijo.

Združeni narodi so nastali iz spoznanja, da ljudje lahko uspevamo le skupaj. Dve veliki svetovni vojni sta bili boleči izkušnji, ki sta jasno pokazali, da moč, sebičnost, občutek večvrednosti in pohlep posameznih narodov vedno znova vodijo v vojne in uničenje. Danes smo znova priča politikam, ki poveličujejo lastno veličino in izjemnost, kar je zgolj druga oblika starega občutka večvrednosti, ki je človeštvo že neštetokrat pahnil v strahotne konflikte. Noben narod ni večji od drugega, nobena država ni nad drugimi. Resnično pomembno je le človeštvo kot celota.

Vsak človek šteje. Vsak je enakovreden drugemu. Vsak ima pravico do zdravja, blaginje, miru, pravičnosti in zdravega okolja.

Pot, po kateri gremo danes, je zgrešena. Sebičnost, pohlep in nasilje se stopnjujejo ter nas vse skupaj potiskajo proti prepadu, proti propadu.

Sodelovanje, medsebojna delitev dobrin in spoštovanje so edina pot v prihodnost, kajti nad vsemi narodi je človeštvo. Najprej smo vsi ljudje, šele nato pripadniki držav, narodov, veroizpovedi, ras ter političnih in drugih prepričanj.