Borzni indeksi v zadnjem času večinoma rastejo. Bolj ko rastejo, več ljudi se pridruži evforiji in začne vlagati na borzah. In več ko je udeležencev, večja je »zabava« oziroma večji so zaslužki. Vse to smo v zgodovini že večkrat videli. A tako silovitih in skoraj neverjetnih rasti, kot smo jim bili priča v zadnjem letu, že dolgo ne, še posebej ob dejstvu, da je gospodarstvo bolj ali manj stagniralo, krize pa so se vrstile skoraj po tekočem traku.
Lansko leto je zaznamovala Trumpova neverjetna ekonomska politika carin in gigantskih zneskov za oboroževanje. Zdaj pa se ji pridružujejo še rušenje in prisvajanje držav ter zaseganje tankerjev. Kdor danes še govori o tržni ekonomiji, je precej odmaknjen od realnosti. Zdajšnja ekonomija je veliko bolj podobna fevdalni kot tržni. Nazadnje se je Trump spravil še na predsednika ameriške centralne banke (FED).
Kdaj bo to povzročilo preobrate na borzah, ne moremo vedeti. Vemo pa nekaj drugega: takrat bo šlo močno navzdol, saj je nezaupanje ljudi v ekonomski sistem že zdaj veliko. Ko bodo borze začele padati, bo ogromno ljudi izgubilo velike vsote denarja, nezadovoljstvo pa se bo še stopnjevalo. Borzni zlom namreč vselej sproži požar, ki se razširi na celotno gospodarstvo in s tem na družbo kot celoto.
Ko nastopi kriza, ljudje odidejo na ulice. Dogajanje v Iranu je v veliki meri posledica slabega ekonomskega stanja države (predvsem zaradi dolgoletnih sankcij). A to, kar zahodne države zdaj še politično še podpihujejo, lahko kaj kmalu preskoči tudi na njihove oziroma naše ulice.
Pa je to nujno slabo? Morda, res morda, se v vsesplošni zmedi vendarle porodi ključno vprašanje: želimo nazaj ali naprej? Želimo staro, ki je neučinkovito, nepravično in destruktivno, ali pa želimo novo, drugačno?
Če želimo novo, seveda vstopamo na neznano področje. Če pa želimo staro, bomo še milijone in milijone ljudi pahnili v hudo revščino, na koncu pa verjetno uničili planet. Res to želimo?
Kaj pa, če vendarle poskusimo uveljaviti pravičnejši ekonomski sistem, ki bi temeljil na medsebojni delitvi dobrin in sodelovanju. Takšen sistem je na primer ekonomija delitve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar