Ne Združene države, temveč Združeni narodi

V času, ko se svetovni red podira, predvsem pod taktirko ameriškega predsednika in nekaterih drugih izrazito avtokratskih voditeljev, bi se morale države znova združiti pod zastavo Združenih narodov. Združeni narodi niso nastali zato, da bi vladali svetu, temveč da bi predstavljali okvir za mednarodno sodelovanje, skupno reševanje največjih izzivov človeštva in zagotavljanje miru.

Pozabili smo, zakaj in kdaj so bili ustanovljeni Združeni narodi. Leta 1945, takoj po koncu druge svetovne vojne, so nastali zato, da ne bi več ponavljali istih napak in da zaradi sebičnih interesov posameznikov ter posameznih držav ne bi znova zabredli v vsesplošno uničevanje in kaos.

Danes, po dobrih osmih desetletjih od ustanovitve te mednarodne organizacije, smo spet tam, kjer smo si nekoč obljubili, da ne bomo več. Zakaj? Ker še vedno verjamemo, da so eni boljši od drugih, da so nekateri večji in pomembnejši od drugih, da imajo eni pravico do udobnega življenja, drugi pa ne.

Številne razvite, zlasti evropske države so postale tako sebične, da celo zmanjšujejo pomoč najrevnejšim državam, krčijo pravice svojim državljanom, se pospešeno oborožujejo in opuščajo politike varovanja okolja.

Vendar jim tega ne narekuje ameriški predsednik neposredno. Za to so se odločile same. Lahko bi ravnale tudi drugače: lahko bi povečale razvojno pomoč najrevnejšim, pospešile varovanje okolja, si prizadevale za mirovne dogovore, podpirale mednarodne organizacije in še posebej vlogo Združenih narodov.

Kaj pa mi sami? Zdi se, da smo zapadli v vsesplošno apatijo in si govorimo, da smo nemočni. A res smo le, če ne storimo ničesar in če ostajamo sami. V resnici smo ljudje največja sila, ki lahko, če se združimo, zruši diktatorje, spremeni delovanje korporacij in narekuje politikom, kaj morajo storiti.

Zakaj torej samo čakamo na naslednjo Trumpovo potezo? Zakaj je ne naredimo sami oziroma skupaj z drugimi?

Lahko protestiramo, bojkotiramo, volimo, pišemo, podpisujemo in delujemo v civilnodružbenih ter humanitarnih organizacijah. Imamo voljo in moč. A obe moramo tudi uporabiti. Na volitvah ne podpirajmo tistih, ki ločujejo, ki sovražijo drugačne in ki jih zanima zgolj lastna moč. Skratka, bodimo aktivni.

Zakaj na državnih ustanovah in številnih drogovih po državi nikoli ne izobesimo zastave Združenih narodov? Mar to ni organizacija, ki predstavlja vse svetovne narode?

Bodimo torej ponosni pripadniki človeške družine, ki ima svojo skupno organizacijo, Združene narode. Bodimo ljudje, priznajmo vsem drugim, da so ljudje, da smo vsi enaki in enako vredni. In tako spremenimo svet.