»Z življenjskimi potrebščinami ne razumemo le dobrin, ki so nujno potrebne za vzdrževanje življenja, temveč vse, kar koli se po običajih države spodobi, da imajo pošteni ljudje, celo tisti iz najnižjega sloja.« (Adam Smith, Bogastvo narodov, 1776)
Revščina v osnovi pomeni prikrajšanost. Reven človek je prikrajšan za dobrine, ki mu omogočajo dostojno življenje. Med najpomembnejše oblike prikrajšanosti sodijo osnovne dobrine oziroma življenjske potrebščine, ki so neposredno povezane s preživetjem. To so predvsem hrana, voda, bivališče, osnovne zdravstvene in socialne storitve ter izobraževanje. Najhujša oblika prikrajšanosti je pomanjkanje hrane, ki vodi v lakoto.
Revščino je v osnovi težko meriti. Prvi razlog je ta, da so najrevnejši ljudje pogosto družbeno nepomembni, prezrti ali celo nevidni. Še težje pa je opredeliti relativno revščino, saj je ta vsaj deloma odvisna od okolja, v katerem revni ljudje živijo.
Podatki o revščini
Poglejmo si nekaj osnovnih podatkov o revščini in lakoti v svetu, ki izhajajo iz poročil različnih mednarodnih organizacij. Kljub velikemu tehnološkemu in gospodarskemu napredku človeštva so podatki še vedno pretresljivi.
Leta 2024 je bilo kronično lačnih približno 673 milijonov ljudi, zmerno ali hudo prehransko nepreskrbljenih pa je bilo okoli 2,3 milijarde ljudi. Poleg tega si 2,6 milijarde ljudi leta 2024 ni moglo privoščiti zdrave prehrane. Leta 2025 naj bi v skrajni revščini živelo približno 808 milijonov ljudi, torej ljudi, ki živijo z manj kot 3 ameriškimi dolarji na dan.
Podobno zaskrbljujoče je tudi stanje na področju zdravstva, bivanja in izobraževanja. Približno 4,6 milijarde ljudi nima popolnega dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev, 2,8 milijarde ljudi živi v neustreznih stanovanjskih razmerah, okoli 273 milijonov otrok in mladih pa ni vključenih v šolo.
Povzamemo lahko, da je več kot polovica od trenutno približno 8,1 milijarde ljudi, kolikor jih živi na Zemlji, prikrajšana za eno ali več osnovnih dobrin, od katerih nista odvisni le kakovost življenja in človekovo dostojanstvo, temveč pogosto tudi samo preživetje.
Podatki o bogastvu
Na eni strani še vedno stotine milijonov ljudi živi v skrajni revščini, milijarde pa nimajo zagotovljenega dostopa do hrane, zdravstvenih storitev, dostojnega bivališča ali izobraževanja. Na drugi strani se bogastvo najbogatejših povečuje z izjemno hitrostjo.
Po podatkih Oxfama je skupno bogastvo milijarderjev, ki jih je bilo leta 2025 že več kot 3000, v tem letu naraslo za več kot 16 odstotkov in doseglo rekordnih 18,3 bilijona ameriških dolarjev. Od leta 2020 se je njihovo bogastvo povečalo za kar 81 odstotkov. Samo v letu 2025 se je bogastvo milijarderjev povečalo za približno 2,5 bilijona dolarjev. Dvanajst najbogatejših milijarderjev na svetu ima več premoženja kot revnejša polovica človeštva, torej več kot štiri milijarde ljudi.
Ti podatki kažejo na izjemno neenakost v razporeditvi svetovnega bogastva. Medtem ko si milijarde ljudi ne morejo zagotoviti osnovnih življenjskih dobrin, se bogastvo majhne skupine najbogatejših kopiči do zgodovinsko najvišjih ravni. Zato revščine ne moremo razumeti samo kot pomanjkanje dobrin, temveč tudi kot posledico načina, kako so dobrine, dohodek in bogastvo razporejeni v svetu.
Ekonomija delitve
»Seveda pa je nekaj popolnoma drugega priznati, da sta neenakost in revščina druga z drugo povezani, in omeniti, da bi drugačen sistem distribucije lahko ozdravil revščino, ne da bi bilo treba razširiti proizvodne zmogljivosti države.« (Amartya K. Sen, Ekonomija blaginje, 2002, str. 25)
Odveč je razlagati, kakšno trpljenje povzročata lakota in revščina. Prav tako se moramo zavedati, da je neenakost eden glavnih »motorjev« globalnih problemov, kot so družbeni konflikti, migracije, ekonomske krize, vojne, podnebne spremembe in še marsikaj.
Ni nam treba nenehno povečevati proizvodnje, temveč moramo spremeniti distribucijo bogastva oziroma porazdelitev dobrin, tako znotraj držav kot v svetu. To ne pomeni, da bomo imeli vsi enako, temveč da bomo imeli vsi dovolj za preživetje in dostojno življenje.
Zato je ekonomija delitve prihodnost.
Viri: FAO, IFAD, UNICEF, WFP in WHO, The State of Food Security and Nutrition in the World 2025; World Bank, June 2025 Update to Global Poverty Lines; WHO, Universal health coverage; UN-Habitat, Strategic Plan 2026–2029; UNESCO, Out-of-school rate; Billionaire wealth jumps three times faster in 2025 to highest peak ever; Oxfam’s Global Inequality Report 2026; Billionaire Ambitions Report 2025: The Rise of a New Generation; Forbes World’s Billionaires List 2026
Podobno zaskrbljujoče je tudi stanje na področju zdravstva, bivanja in izobraževanja. Približno 4,6 milijarde ljudi nima popolnega dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev, 2,8 milijarde ljudi živi v neustreznih stanovanjskih razmerah, okoli 273 milijonov otrok in mladih pa ni vključenih v šolo.
Povzamemo lahko, da je več kot polovica od trenutno približno 8,1 milijarde ljudi, kolikor jih živi na Zemlji, prikrajšana za eno ali več osnovnih dobrin, od katerih nista odvisni le kakovost življenja in človekovo dostojanstvo, temveč pogosto tudi samo preživetje.
Podatki o bogastvu
Na eni strani še vedno stotine milijonov ljudi živi v skrajni revščini, milijarde pa nimajo zagotovljenega dostopa do hrane, zdravstvenih storitev, dostojnega bivališča ali izobraževanja. Na drugi strani se bogastvo najbogatejših povečuje z izjemno hitrostjo.
Po podatkih Oxfama je skupno bogastvo milijarderjev, ki jih je bilo leta 2025 že več kot 3000, v tem letu naraslo za več kot 16 odstotkov in doseglo rekordnih 18,3 bilijona ameriških dolarjev. Od leta 2020 se je njihovo bogastvo povečalo za kar 81 odstotkov. Samo v letu 2025 se je bogastvo milijarderjev povečalo za približno 2,5 bilijona dolarjev. Dvanajst najbogatejših milijarderjev na svetu ima več premoženja kot revnejša polovica človeštva, torej več kot štiri milijarde ljudi.
Ti podatki kažejo na izjemno neenakost v razporeditvi svetovnega bogastva. Medtem ko si milijarde ljudi ne morejo zagotoviti osnovnih življenjskih dobrin, se bogastvo majhne skupine najbogatejših kopiči do zgodovinsko najvišjih ravni. Zato revščine ne moremo razumeti samo kot pomanjkanje dobrin, temveč tudi kot posledico načina, kako so dobrine, dohodek in bogastvo razporejeni v svetu.
Ekonomija delitve
»Seveda pa je nekaj popolnoma drugega priznati, da sta neenakost in revščina druga z drugo povezani, in omeniti, da bi drugačen sistem distribucije lahko ozdravil revščino, ne da bi bilo treba razširiti proizvodne zmogljivosti države.« (Amartya K. Sen, Ekonomija blaginje, 2002, str. 25)
Odveč je razlagati, kakšno trpljenje povzročata lakota in revščina. Prav tako se moramo zavedati, da je neenakost eden glavnih »motorjev« globalnih problemov, kot so družbeni konflikti, migracije, ekonomske krize, vojne, podnebne spremembe in še marsikaj.
Ni nam treba nenehno povečevati proizvodnje, temveč moramo spremeniti distribucijo bogastva oziroma porazdelitev dobrin, tako znotraj držav kot v svetu. To ne pomeni, da bomo imeli vsi enako, temveč da bomo imeli vsi dovolj za preživetje in dostojno življenje.
Zato je ekonomija delitve prihodnost.
Viri: FAO, IFAD, UNICEF, WFP in WHO, The State of Food Security and Nutrition in the World 2025; World Bank, June 2025 Update to Global Poverty Lines; WHO, Universal health coverage; UN-Habitat, Strategic Plan 2026–2029; UNESCO, Out-of-school rate; Billionaire wealth jumps three times faster in 2025 to highest peak ever; Oxfam’s Global Inequality Report 2026; Billionaire Ambitions Report 2025: The Rise of a New Generation; Forbes World’s Billionaires List 2026
Ni komentarjev:
Objavite komentar