Žal so veliki prazniki vse bolj le še forma, medtem ko je njihova vsebina v veliki meri izpuhtela. Velika noč je praznik prehoda iz smrti v življenje, iz teme v svetlobo, iz strahu v upanje. Njena simbolika je zelo bogata in sega tako v krščansko izročilo kot tudi v širše predstave o prenovi, pomladi in novem začetku.
V krščanskem pomenu velika noč predvsem pomeni Kristusovo vstajenje.
Predstavlja vero v življenje, ki se ne konča s smrtjo. A pustimo ob
strani religiozno simboliko in se ozrimo na širši, zunanji vidik tega praznika,
ki simbolizira življenje, to pa pomeni blaginjo, mir in čisto okolje.
Toda kaj to danes sploh pomeni? Kako razumeti praznik življenja v svetu,
kjer skoraj 800 milijonov ljudi trpi lakoto in kjer več kot polovica človeštva
živi v revščini in pomanjkanju? Kako naj obeležujemo praznik življenja v svetu,
kjer najmočnejša država, ki se pri tem celo sklicuje na krščanskega boga,
neusmiljeno bombardira drugo državo, ubija otroke in zdravstvene delavce,
uničuje elektrarne, vodne vire in okolje nasploh?
To ni pot v svetlobo in življenje, temveč v smrt in trpljenje. To ni velika noč.
Danes bomo veliko noč najbolje praznovali tako, da bomo dali prednost
življenju pred smrtjo. A to moramo storiti v vsakdanjem življenju. Najprej pomagajmo našim bratom in sestram po vsem
svetu, ne glede na vero, raso ali prepričanje, ter jim zagotovimo, da bodo
lahko nemoteno zadovoljevali svoje osnovne potrebe, živeli v miru in zdravem
okolju.
Nič ni narobe, če veliko noč praznujemo za obloženo mizo, vendar moramo biti hkrati zmožni pomagati drugim in z njimi deliti dobrine tega sveta. To je pravo sporočilo velike noči. Ljubezen premaga zlo, svetloba premaga temo, vendar so za to potrebna naša dejanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar