Zdi se, da je beseda solidarnost danes izgubila del svojega pomena. Mnogi jo povezujejo s preteklim sistemom, s socializmom, in zanjo v današnjem kapitalističnem svetu ne najdejo več prostora. Toda solidarnost ni vezana na določen družbeni sistem, temveč je del medčloveških odnosov, ki segajo daleč v pradavnino. Beseda solidarnost ima korenine v latinski besedi solidus, ki pomeni trden, cel in zanesljiv.
Beseda oziroma koren sol- pa izhaja iz praindoevropščine in nosi pomen celosti, trdnosti, varnosti. Iz istega korena izvirajo tudi besede, povezane z idejo nečesa, kar je celo, zdravo, varno in povezano v celoto, med njimi solid, solidity in solidarity. Zato pojem solidarnost v svojem globljem izvoru ne pomeni le medsebojne pomoči, temveč tudi povezanost, skupno odgovornost in zavest, da smo del iste celote. (Etymonline)
V besedi solidarnost se skriva še ena beseda: dar. To sicer ni povezano z etimološkim izvorom besede, vendar lahko solidarnost razumemo tudi kot dar, kot zmožnost, da nekaj podarimo, sprejmemo ali preprosto delimo z drugimi.
Kako izražamo solidarnost? V prvi vrsti jo lahko razumemo kot del ekonomskih odnosov med ljudmi. Damo ali podarimo tisto, česar sami nujno ne potrebujemo, da lahko bolje živijo tudi drugi. Ko pa se v stiski znajdemo mi, prejmemo podobno pomoč od drugih.
Tako delujemo v ožjih in širših družinah, tako delujemo tudi v lokalnih skupnostih. Če nekoga v vasi prizadene nesreča, mu sosedje priskočijo na pomoč. To je nekaj samoumevnega. Tudi v širši skupnosti radi pomagamo, celo tistim, ki jih sploh ne poznamo. Zbiramo denar, oblačila, hrano in druge potrebščine. To je solidarnost, ki utrjuje skupnost in jo dela trdnejšo (solidus).
Davki kot sistemska solidarnost
Vendar ljudje ne moremo živeti le od občasnih izrazov solidarnosti. Kaj pa dolgotrajno bolni, invalidi, brezposelni ali ljudje, ki se za daljši čas znajdejo v stiski? V takšnih primerih potrebujemo trajnejšo oziroma sistemsko solidarnost. Potrebujemo pokojninski sistem, zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo. Potrebujemo tudi šolstvo, ki omogoča družbeni razvoj. Poleg tega potrebujemo varnost, ki jo zagotavlja policija, ter infrastrukturo, kot so cestno, železniško in električno omrežje, pa še marsikaj drugega.
Za vse to pa moramo zagotoviti denar. Zato plačujemo davke in prispevke. S tem izražamo solidarnost, saj tako gradimo trdno in celovito družbeno skupnost. To je tudi izraz domoljubja in skrbi za skupno dobro, za družbo, v kateri lahko vsi ljudje živijo v blaginji. Trditve, da bi znižanje davkov samo po sebi pospešilo razvoj, so zavajajoče. Nižji davki pogosto pomenijo manj sredstev za skupne potrebe, s tem pa tudi več pomanjkanja, več negotovosti in več trpljenja.
Ekonomija delitve – globalna solidarnost
Narediti pa moramo še korak naprej. Ne le, da smo solidarni do svojih sodržavljanov, temveč tudi do drugih ljudi, s katerimi si delimo ta čudoviti planet. Solidarni moramo biti tudi na globalni ravni. Prav v tem smislu lahko globalno solidarnost razumemo kot ekonomijo delitve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar