Nepotrebna lakota v svetu obilja

Pred kratkim, 21. 7. 2026, je bilo objavljeno novo poročilo The State of Food Security and Nutrition in the World 2026 oziroma Stanje prehranske varnosti in prehrane v svetu 2026 (SOFI 2026). Letošnje poročilo ima podnaslov Razumevanje in obravnavanje visokih stroškov zdrave prehrane.

SOFI je osrednje letno poročilo Združenih narodov (ZN) o lakoti, prehranski varnosti in različnih oblikah podhranjenosti po svetu. Skupaj ga pripravlja pet organizacij ZN: Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD), Sklad ZN za otroke (UNICEF), Svetovni program za hrano (WFP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Napredek, ki ne sme zakriti resničnosti

Na prvi pogled letošnje poročilo prinaša nekaj spodbudnih podatkov. Svetovna lakota se je leta 2025 zmanjšala že tretje leto zapored. Z lakoto oziroma kronično podhranjenostjo se je spoprijemalo približno 645 milijonov ljudi oziroma 7,8 odstotka svetovnega prebivalstva (8,3 milijarde, julij 2026). Leta 2024 je ta delež znašal 8,1 odstotka, leta 2022 pa 8,6 odstotka.

Kljub izboljšanju je 645 milijonov lačnih ljudi še vedno 645 milijonov preveč. Za ponazoritev: Evropska unija, ki jo sestavlja 27 držav, je imela 1. januarja 2026 približno 452 milijonov prebivalcev. Ljudi, ki po svetu trpijo lakoto, je torej približno 193 milijonov več kot vseh prebivalcev Evropske unije.

 
2,1 milijarde ljudi nima zanesljivega dostopa do hrane

Lakota je najhujša oblika prehranske prikrajšanosti, vendar ne zajema vseh ljudi, ki imajo težave z dostopom do hrane.

Leta 2025 je približno 2,1 milijarde ljudi oziroma 25,8 odstotka svetovnega prebivalstva doživljalo zmerno ali hudo prehransko negotovost. To pomeni, da niso imeli stalnega in zanesljivega dostopa do zadostne količine kakovostne hrane ter so morali občasno zmanjševati količino zaužite hrane ali se odpovedovati hranljivim živilom.

 
Tretjina človeštva si ne more privoščiti zdrave prehrane

Leta 2025 si približno 2,69 milijarde ljudi oziroma 32,7 odstotka svetovnega prebivalstva ni moglo privoščiti zdrave prehrane. To pomeni, da skoraj vsak tretji človek na svetu nima dovolj prihodkov za prehrano, ki bi bila raznolika, uravnotežena in hranilno ustrezna.

Zdrava prehrana ne pomeni samo zadostne količine kalorij. Biti mora tudi raznolika in mora vsebovati dovolj beljakovin, vitaminov, mineralov ter drugih hranil. Človek je zato lahko kalorično razmeroma dobro preskrbljen, vendar je zaradi enolične prehrane še vedno podhranjen.

Poročilo opozarja tudi na posledice za otroke. Približno 150 milijonov otrok, mlajših od pet let, zaradi dolgotrajne podhranjenosti zaostaja v telesni rasti. Minimalno raznoliko prehrano uživa samo 30,8 odstotka otrok, starih od šest do 23 mesecev. Več kot dve tretjini najmlajših otrok torej ne uživa dovolj raznolike hrane, potrebne za zdrav telesni in duševni razvoj.

 
Zdrava prehrana postaja vse dražja

Povprečni svetovni strošek zdrave prehrane je leta 2025 dosegel 4,28 dolarja (približno 3,76 evra, julij 2026) po pariteti kupne moči na osebo na dan. Leta 2021 je znašal 3,44 dolarja, leta 2017 pa 2,94 dolarja.

Pariteta kupne moči omogoča primerjavo dejanske kupne moči denarja v različnih državah. Ne gre torej za preprosto pretvorbo zneskov v ameriške dolarje, temveč za oceno, koliko domačega denarja je v posamezni državi potrebnega za nakup primerljive količine dobrin.

Končna cena hrane ni odvisna samo od pridelave. Dejavnosti po odhodu hrane s kmetije predstavljajo od 70 do 75 odstotkov cene, ki jo plača potrošnik. Do 40 odstotkov vseh stroškov lahko nastane pri predelavi, logistiki in veleprodaji. Znižanje cen zdrave prehrane zato zahteva tudi vlaganja v prometno infrastrukturo, skladišča, hladilne verige, namakanje, raziskave in učinkovitejše prehranske verige.

 
Lakota in druge svetovne krize

Lakote in prehranske negotovosti ne moremo obravnavati ločeno od drugih svetovnih problemov.

Ko ljudje nimajo dostopa do hrane, vode, zemlje, dela in osnovne socialne varnosti, se povečujejo revščina, obup in družbene napetosti. Pomanjkanje hrane in možnosti za dostojno življenje je lahko eden od dejavnikov, zaradi katerih ljudje zapuščajo svoje domove. FAO med pomembnimi vzroki migracij navaja prehransko negotovost, revščino, pomanjkanje dostojnega dela, konflikte, neenakost, okoljsko degradacijo in posledice podnebnih sprememb.

Lakota je pogosto posledica vojn, vendar lahko obenem še dodatno zaostruje konflikte. Svetovni program za hrano opozarja na začarani krog, v katerem konflikti povzročajo lakoto, lakota pa lahko poglablja nestabilnost in prispeva k novim konfliktom. Vojne ljudi preženejo z njihove zemlje, uničujejo pridelke in infrastrukturo, ovirajo trgovanje ter zvišujejo cene hrane.

Podobno velja za podnebne spremembe. Suše, poplave, vročinski valovi in drugi vremenski ekstremi zmanjšujejo pridelavo, uničujejo možnosti preživetja ter povečujejo prehransko negotovost in prisilne selitve.

Poročilo SOFI 2026 opozarja, da doseženi napredek ogrožajo konflikti, vremenski ekstremi ter zmanjševanje uradne razvojne in humanitarne pomoči. Posebej izpostavlja posledice konflikta na Bližnjem vzhodu, ki lahko zaradi višjih cen energije in gnojil dodatno poveča cene hrane. Po sedanjih projekcijah bi lahko bilo leta 2030 še vedno lačnih med 510 in 520 milijoni ljudi. Morebitne posledice vremenskih pojavov, kot je El Niño v letih 2026 in 2027, v te ocene sploh še niso vključene.

 
Pravičnejša delitev hrane

V svetu, ki razpolaga z izjemnim znanjem, tehnologijo, proizvodnimi zmogljivostmi in bogastvom, lakota ni samo posledica pomanjkanja hrane. Predvsem je posledica revščine, konfliktov, neenakega dostopa do zemlje in drugih virov, podnebnih pretresov, visokih cen ter političnih in ekonomskih odločitev.

Hkrati se velike količine hrane izgubijo ali zavržejo. Po podatkih FAO se približno 13 odstotkov hrane izgubi med pridelavo, prevozom, skladiščenjem in predelavo, še preden pride do trgovin. Dodatnih 19 odstotkov hrane se zavrže v gospodinjstvih, gostinstvu in trgovinah.

Zmanjševanje izgub in zavržene hrane je pomembno, vendar samo po sebi ne bo odpravilo lakote. Hrano je treba tudi učinkoviteje in pravičneje deliti ter ljudem zagotoviti dovolj prihodkov in socialne varnosti, da si jo lahko privoščijo. Potrebni so podpora malim kmetom, vlaganja v lokalno pridelavo in infrastrukturo, dostopnejši trgi, ustrezna socialna zaščita, humanitarna pomoč ter tesnejše mednarodno sodelovanje.

Kadar se ponekod proizvajajo presežki hrane, drugod pa ljudje stradajo, bi morala mednarodna skupnost vzpostaviti učinkovitejše mehanizme za delitev hrane in drugih ključnih virov. Hrana ni navadno tržno blago, temveč osnovna življenjska dobrina in človekova pravica. Dostop do nje ne bi smel biti odvisen samo od posameznikove kupne moči ali kraja rojstva.

Lakota zato ni samo statistični, gospodarski ali humanitarni problem. Je moralni neuspeh globalne skupnosti. Dejstvo, da v času izjemnega tehnološkega napredka, velikanske proizvodnje in nepredstavljivega bogastva stotine milijonov ljudi še vedno nimajo dovolj hrane, je eno največjih protislovij sodobnega sveta.

Najnovejši podatki kažejo, da je napredek mogoč. Toda počasno zmanjševanje lakote še ni razlog za zadovoljstvo. Svet brez lakote ne zahteva čudeža. Zahteva politično voljo, sodelovanje in pravičnejšo delitev hrane ter drugih ključnih svetovnih virov.


Viri

· The State of Food Security and Nutrition in the World 2026, skupno poročilo FAO, IFAD, UNICEF, WFP in WHO. (FAOHome)
· FAO: UN report: Global hunger levels ease for third consecutive year as regional disparities persist, 21. julij 2026. (FAOHome)
· Organizacija združenih narodov: Cilj trajnostnega razvoja 2 – Odprava lakote. (Sustainable Development Goals)
· Eurostat: EU population continued to grow in 2025, 10. julij 2026. (European Commission)
· FAO: podatki in pojasnila o prehranski negotovosti, migracijah ter izgubah in zavrženi hrani. (FAOHome)
· Svetovni program za hrano: podatki o povezanosti lakote in oboroženih konfliktov. (WFP)