6. decembra goduje sveti Miklavž, ki ga poznamo predvsem kot dobrega moža, ki obdaruje otroke. Toda sveti Miklavž oziroma Nikolaj iz Mire, ki je živel na prehodu iz 3. v 4. stoletje, je bil mnogo več kot le prijazen obdarovalec otrok. Po izročilu je svoje premoženje uporabljal za pomoč revnim in ljudem v stiski.
Ena najbolj znanih legend pripoveduje, da je skrivaj podaril zlato obubožanemu očetu treh hčera in jim tako omogočil dostojnejšo prihodnost. Miklavž torej ni bil znan po tem, da bi bogastvo kopičil, temveč po tem, da ga je delil s tistimi, ki so ga najbolj potrebovali. Postal je simbol solidarnosti, sočutja in nesebične pomoči.
Na njegov god, 6. decembra 2026, bomo v Sloveniji glasovali na referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Zato bi mu lahko rekli kar »Miklavžev zakon«, a ob tem se postavlja zanimivo vprašanje: komu bo prinesel največ daril?
Kaj prinaša interventni zakon?
Zakon, ki ga je Državni zbor sprejel 11. maja 2026, posega na številna področja našega ekonomskega in družbenega življenja. Med drugim predvideva znižanje DDV za osnovna živila in nekatere energente, spremembe obdavčitve samostojnih podjetnikov, nižjo obdavčitev najemnin in uvedbo tako imenovane razvojne kapice pri plačevanju socialnih prispevkov. Posega tudi na področja pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.
Zagovorniki zakona poudarjajo, da bi lahko davčne razbremenitve spodbudile gospodarsko dejavnost, povečale konkurenčnost ter izboljšale pogoje za podjetništvo in naložbe.
Nasprotniki opozarjajo na nevarnost zmanjšanja prihodkov socialnih blagajn, poglabljanja neenakosti ter slabljenja javnih sistemov zdravstvenega in pokojninskega varstva. Prav tako je vprašljivo, ali bodo nižje stopnje DDV dejansko privedle do nižjih cen izdelkov, saj lahko trgovci del davčne razbremenitve zadržijo zase v obliki višjih marž.
Posebej sporna je uvedba razvojne kapice, ki bi omejila osnovo za plačevanje socialnih prispevkov pri najvišjih dohodkih. Takšen ukrep bi neposredno razbremenil predvsem najbolje plačane zaposlene. Njegovi zagovorniki pričakujejo, da bi tako spodbudili zaposlovanje visoko usposobljenih kadrov in razvoj gospodarstva, kritiki pa opozarjajo na zmanjšanje solidarnostnega financiranja socialne varnosti.
Ali bo bogastvo kapljalo navzdol?
V ozadju ideje interventnega zakona je že ovržena ideja o tako imenovanem trickle-down efektu, v slovenščini mu rečemo tudi kapljanje navzdol, po kateri naj bi koristi davčnih razbremenitev bogatejših posameznikov in podjetij sčasoma dosegle tudi druge družbene skupine. Povečane naložbe naj bi ustvarile nova delovna mesta, višje plače in gospodarsko rast.
Toda takšno prelivanje bogastva ni samoumevno. Dodatni prihodki lahko ostanejo pri premožnejših posameznikih, se usmerijo v finančne (špekulativne) naložbe, investicije v stanovanja (kar še zaostruje že tako perečo stanovanjsko problematiko) ali povečajo dobičke, ne da bi se bistveno izboljšale življenjske razmere tistih z najnižjimi dohodki.
Prav zato se je ob vsakem gospodarskem ukrepu smiselno vprašati, komu neposredno koristi, kdo zanj plačuje in kakšne bodo dolgoročne posledice za družbo kot celoto.
Kaj bi storil sveti Miklavž?
Seveda ne moremo vedeti, kako bi sveti Nikolaj presojal sodobno davčno in socialno zakonodajo. Vendar nam njegovo izročilo ponuja pomembno izhodišče za razmislek.
V ospredju njegovega delovanja so bili ljudje v stiski. Ni čakal, da bo bogastvo nekega dne morda samo od sebe priteklo do njih. Pomagal jim je neposredno, iz prepričanja, da mora imeti vsak človek možnost dostojnega življenja.
Danes naloga zagotavljanja osnovnih življenjskih potreb ne more biti prepuščena zgolj dobrodelnosti posameznikov. Potrebujemo pravično organiziran ekonomski sistem, učinkovite javne storitve in družbeno solidarnost, ki omogoča vsaj neoviran dostop do ustrezne hrane in vode, stanovanja, zdravstvenega in socialnega varstva ter izobraževanja.
Morda je prav zato letošnji Miklavžev referendumski dan primerna priložnost za širši razmislek o ekonomiji in njeni temeljni nalogi. Gospodarski razvoj ni cilj sam po sebi, temveč bi moral prispevati k blaginji vseh ljudi.
Ko bomo 6. decembra odločali o interventnem zakonu, zato ni pomembno samo vprašanje, ali bodo posamezni davki in prispevki višji ali nižji. Pomembno je tudi, kako bodo spremembe vplivale na javne storitve, solidarnost in dostop do osnovnih življenjskih dobrin.
Sveti Miklavž nas s svojim izročilom spominja, da pravo bogastvo družbe ni samo v tem, koliko ga ustvari, temveč tudi v tem, kako skrbi za tiste, ki ga imajo najmanj. Morda bi Sv. Miklavž glasoval proti temu zakonu. Jaz bom zagotovo.
Viri
Sveti Nikolaj oziroma sveti Miklavž:
Vatican News: St. Nicholas of Bari, Bishop of Myra. Življenje svetega Nikolaja, njegova dobrodelnost in pomoč revnim.
St. Nicholas Center: Three Impoverished Maidens. Legenda o skrivnem obdarovanju treh revnih deklet.
Trickle-down efekt in raziskave o njegovih učinkih:
Mednarodni denarni sklad (IMF, 2015): Causes and Consequences of Income Inequality: A Global Perspective. Raziskava ugotavlja, da povečanje dohodkovnega deleža najbogatejših ni povezano z večjo gospodarsko rastjo.
Hope, D., in Limberg, J. (2022): The Economic Consequences of Major Tax Cuts for the Rich. Socio-Economic Review, 20(2), 539–559. Analiza 18 držav OECD kaže, da velika znižanja davkov najbogatejšim povečujejo dohodkovno neenakost, nimajo pa statistično značilnega vpliva na gospodarsko rast ali brezposelnost.
Interventni zakon in referendum:
Državni zbor RS (2026): Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), sprejet 11. maja 2026. Celotno besedilo zakona (PDF).
Državna volilna komisija: Zakonodajni referendum o ZIURS. Uradni podatki o referendumu 6. decembra 2026.
Slika je ustvarjena z umetno inteligenco (AI).
Ni komentarjev:
Objavite komentar