Za zdravje ali na zdravje?

V Sloveniji je v zakonodajnem postopku Predlog zakona o spremembah Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B), ki bi omogočil prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v šolskih prostorih in na pripadajočih zemljiščih v času, ko tam ne poteka vzgojno-izobraževalna dejavnost. Predlagatelji spremembo utemeljujejo predvsem s težavami pri organizaciji prireditev v manjših krajih, kjer so šolski prostori pogosto edini primerni za večja druženja.

Vendar se ob tem odpira mnogo širše vprašanje: kakšno sporočilo s takšno zakonodajo pošiljamo otrokom in mladim?

Šola je pomemben prostor, ki ima poleg izobraževalnega tudi velik vzgojni in simbolni pomen. Je prostor, prek katerega otroci vstopajo v svet, spoznavajo družbo ter oblikujejo svoje vrednote, navade in odnos do življenja. Otroci se zlasti v zgodnjih letih veliko naučijo z zgledom. Če je alkohol pogosto prisoten v družinskem okolju, lahko to pomembno vpliva na njihov odnos do njegovega uživanja v prihodnosti.

Podobno velja za šolo, ki je za otroke in mlade v ključnih letih odraščanja nekakšen drugi dom. Če alkohol postane običajen del dogajanja v šolskih prostorih, četudi zunaj časa pouka, lahko to prispeva k njegovemu sprejemanju kot nečesa povsem samoumevnega. S tem pa šola izgublja del svoje vloge prostora, ki naj bi spodbujal zdrav življenjski slog, odgovornost in skrb za skupno dobro.

Še posebej skrb vzbujajoče je, da predlaganim spremembam ne nasprotujeta niti Ministrstvo za zdravje niti Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Prav ti dve ministrstvi bi morali imeti ključno vlogo pri varovanju zdravja otrok in mladih ter ustvarjanju okolja, ki spodbuja njihov zdrav razvoj.

Ob tem se odpira tudi vprašanje ekonomskih interesov. Večja dostopnost alkohola lahko pomeni dodatne prihodke za ponudnike in prodajalce, medtem ko stroške njegove škodljive rabe pogosto nosijo posamezniki, družine, zdravstveni sistem in družba kot celota. Dobro poznamo številne žalostne življenjske zgodbe, povezane s čezmernim uživanjem alkohola. Zato bi morali pri odločanju o zakonodaji dolgoročno javno zdravje postaviti pred kratkoročne gospodarske koristi.

Podobno vprašanje razmerja med gospodarskimi interesi in javno blaginjo se odpira tudi ob Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), o katerem bomo odločali na referendumu 6. decembra 2026.

Zakon med drugim predvideva davčne razbremenitve, uvedbo socialne kapice ter spremembe na področju zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe. Njegovi zagovorniki poudarjajo koristi za gospodarstvo in razvoj države, sindikati pa opozarjajo, da bi lahko nekateri ukrepi zmanjšali prihodke javnih blagajn ter dolgoročno ogrozili kakovost in dostopnost javnih storitev. Na negativne javnofinančne posledice opozarja tudi Fiskalni svet.

V obeh primerih se torej postavlja pomembno vprašanje: kako usklajevati gospodarske interese s pravico vseh ljudi do zdravja, izobraževanja, socialne varnosti in dostojnega življenja?

Gre za prihodnost družbe, v kateri želimo živeti. Ali bomo ustvarjali blaginjo, v kateri bodo osnovne dobrine in storitve dostopne vsem, ali pa bomo dopustili, da postajajo vse bolj odvisne od premoženja posameznika?

Zdravje, izobraževanje in socialna varnost niso zgolj stroški, temveč temelj blaginje in prihodnosti celotne družbe. Zato bi morali biti pri sprejemanju zakonov posebej pozorni na njihove dolgoročne posledice, zlasti za otroke, mlade in prihodnje generacije.

Vprašanje je torej, ali bomo dali prednost zdravju in skupni blaginji ali pa bomo v imenu kratkoročnih koristi "nazdravljali" odločitvam, katerih posledice bomo čutili še dolga leta.

Smo torej "za zdravje" ali nas zanima samo "na zdravje"?

Vir:
Slovenska mreža za kronične nenalezljive bolezni: Za alkohol se odpirajo vrata šol, 2. november 2026

Slika je ustvarjena z AI