Beseda ekonomija je že v svojem izvoru povezana z domom, družino in skupnostjo. Izvira iz starogrške besede oikonomia: oikos pomeni dom, družino in dobrine za življenje, nomos pa zakon oziroma urejanje. Ekonomija torej pomeni skrbno upravljanje dobrin za blaginjo družine oziroma skupnosti.
Zato si poglejmo, kako ekonomija deluje v družini oziroma gospodinjstvu, ki je najmanjša družbeno-ekonomska skupnost.
V družinah po vsem svetu lahko ne glede na poreklo, religijo, politično ureditev, kulturo ali tradicijo opazimo skupno ekonomsko značilnost: medsebojno delitev dobrin.
Člani družine ne tekmujejo med seboj, temveč si dobrine delijo. Pri tem imamo v mislih tudi širše družine in gospodinjstva. Težko si predstavljamo, da starši ne bi delili dobrin s svojimi otroki, starimi starši ali bolnimi družinskimi člani. Brez delitve se človeštvo sploh ne bi moglo ohraniti, saj je človek v prvih letih življenja eno najbolj nebogljenih bitij na Zemlji.
Ekonomisti nas pogosto učijo, da sta tekmovanje in konkurenčnost dobra. Toda poglejmo, kakšne so posledice v okviru naše najširše družine – človeštva. Stotine milijonov ljudi je lačnih, velik del človeštva pa je tako ali drugače prikrajšan za najosnovnejše dobrine. (Glejte: Prikrajšanost in neenakost). Ali je to res uspešen ekonomski sistem?
Kaj pa če bi to, kar že tisočletja znamo v družinah, prenesli na raven širših skupnosti – lokalnih, državnih in globalne skupnosti človeštva? To pomeni: deliti dobrine.
Tako bi lahko živeli drug ob drugem, v miru in blaginji.
Ekonomija delitve nam je torej že dolgo domača, saj jo vsak dan živimo doma, v družini. Zdaj pa jo začnimo uresničevati še v našem planetarnem domu, v okviru naše velike družine – človeštva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar